dohodnina - davek od osebnih prejemkov - boniteta - stimulacija - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje - stroški izobraževanja - strokovno izpopolnjevanje v tujini
Po določbah 17. člena ZDoh so kot stimulacije in bonitete v zvezi z delovnim razmerjem opredeljena tudi plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kot takšna je po obstoječi sodni praksi šteti vsa tista pokojninska in zdravstvena zavarovanja oziroma vsa tista plačila iz tega naslova, ki niso obvezna za delodajalca, oziroma h plačilu katerih kot delodajalec po določbah ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ ni zavezan.
Plačila delodajalca za stroške izobraževanja, ki so povezani z zaposlitvijo, se ne štejejo za stimulacijo in boniteto in se ne vštevajo v osnovno za davek od osebnih prejemkov. Kot stroški izobraževanja se lahko na podlagi določb kolektivne pogodbe opredelijo šolnine oziroma kotizacije, prevozni stroški, stroški prehrane, stroški bivanja oziroma vsi stroški, ki jih delodajalec svojemu zaposlenemu plačuje na podlagi določil svojih internih pravnih aktov ali na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene s svojim zaposlenim. Med stroške izobraževanja je torej mogoče šteti tudi plačilo prispevkov zaposlenim v času njihovega izobraževanja, če je tako določeno v internih aktih delodajalca in v pogodbi, sklenjeni z zaposlenim, saj omejitve glede vrste stroškov, ki se plačajo zaposlenemu v zvezi z njegovim izobraževanjem, v (kogentnih) predpisih ni zaslediti.
Na podlagi 1. odstavka 21. člena CZ mora v primeru uvoza blaga, za katerega je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke 20. člena CZ, carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji, česar pa tožnik v danem primeru ni storil. Po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov je bil dolžan, glede na določila pogodbe, prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednost ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi ni naknadno javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ in določbami 142. člena do 147. člena UICZ.
kataster stavb - izbris stavbe iz katastra stavb - ukinitev identifikacijske številke - obstoj objekta
Sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da je bil objekt nezakonito odstranjen in da, dokler ni odločeno o predlogu za obnovo postopka, objekt formalno pravno obstaja. Tožbene navedbe o nezakoniti in neutemeljeni odstranitvi objekta na postopek izbrisa stavbe iz katastra stavb ne morejo imeti vpliva, saj gre za ugovore, ki jih je lahko tožnik uveljavljal v drugih postopkih, predvsem postopkih zoper odločitev pristojnega inšpektorata.
Obravnavani objekt, upoštevaje 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni enostavni objekt, investitor niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, poleg tega pa gradnja objekta tudi ni skladna s prostorskim aktom. Zato je pristojni inšpektor utemeljeno izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.
ZS člen 113a. ZUP člen 76, 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004/ES o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrola na kraju samem - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - preprečitev oprave kontrole - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti
Besedno zvezo „prepreči pregled na kraju samem“ iz drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 je treba razlagati tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - izrek odločbe
Organ prve stopnje je sicer kršil procesno določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki upravnemu organu dovoljuje, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih, s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik akta, ki ga želi izpodbijati v upravnem sporu, ni predložil. Zaradi pomanjkljivosti tožbe v konkretnem primeru sodišče ni moglo opraviti niti njenega predhodnega preizkusa, zato je tožbo zavrglo.
ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 70, 70/5. ZVO-1 člen 82.
okoljevarstveno dovoljenje - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - obrazložitev odločbe
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj iz 5. alinee petega odstavka 70. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, je bistvena za odločitev, ali lahko upravljavec obstoječega odlagališča pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. 7. 2009. Ta ugotovitev iz prvostopenjskega upravnega akta ne izhaja, oziroma je pomanjkljivo obrazložena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uveljavljanje nagrade - napotnica
Tožnici nagrada za narok na podlagi tar. št. 3102 ZOdvT pravilno ni bila priznana, saj na napotnici naroka ni priglasila, to pa tudi ne izhaja iz napotnici predloženih dokazil.
ZJC člen 47, 47/2, 68, 68/2. Pravilnik o projektiranju cest člen 56.
ukrep prometnega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas regionalne ceste
Glede na dejansko stanje, ki je ugotovil upravni organ, je treba upoštevati določbo 68. člena ZJC, ki omejuje rabo prostora v varovalnem pasu državnih cest, in v tej zvezi določbo 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, ki v tretjem odstavku 56. člena postavitev konstrukcij in objektov za obveščanje in oglaševanje dopušča ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je bilo ugotovljeno, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
ZBPP člen 20. Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev BPP člen 1, 2, 2/1. ZUP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Po pozivu na dopolnitev vloge tožnica ni izpolnila rubrik, ki se nanašajo na podatke o njenem premoženjskem stanju, zato je organ za BPP ob upoštevanju prvega in petega odstavka 20. člena ZBPP ravnal pravilno, ko je njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrgel po tem, ko jo je pozval na dopolnitev vloge.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - sprememba identitete podržavljene stavbe - nova stvar - gradnja na tujem svetu
Na podržavljenem objektu so bili po podržavljenju izvedeni gradbeni posegi v obliki prizidave dodatnega (novega) objekta in rekonstrukcije osnovnega (starega) objekta. Drugostopenjski organ je ugotovljena dejstva ocenil z vidika vpliva na spremembo identitete podržavljene stavbe in presodil, da so nastale takšne spremembe, da ni mogoče govoriti le o bistvenem povečanju vrednosti stavbe zaradi novih investicij (in uporabiti 25. člen ZDen), temveč da je po podržavljenju nastala nova nepremičnina.
Prvi kriterij, po katerem se je upravni organ pravilno opredeljeval o identiteti sedanjega objekta, je namen, kateremu je služila stavba ob podržavljenju in njen sedanji namen. Na spremenjeno identiteto sedanje zgradbe kaže tudi razlika v vrednosti podržavljenega objekta glede na vrednost sedanjega objekta ter primerjava vrednosti starega podržavljenega objekta z vrednostjo prizidka. Tretjo razliko, ki jo je ugotovil, organ izpeljuje iz dejstva zgrajenega prizidka - organ ugotavlja, da je stari del z izgradnjo prizidka izgubil svojo samostojnost ter le skupaj z novim delom pomeni funkcionalno celoto.
Odločbe, s katerimi je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno in so ji bile zahtevane parcele vrnjene, so materialno pravnomočne in postopka glede teh parcel ni mogoče ponovno začeti. Zavrženje ponovne zahteve za vrnitev je v tem delu torej pravilno. Odločbe, s katerimi je bil zahtevek tožeče stranke zavrnjen so sicer le formalno pravnomočne, vendar bi se postopek glede v njih obravnavanih parcel lahko ponovno uvedel le, če bi se dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka spremenila. Do take spremembe pa do izdaje izpodbijanega sklepa ni prišlo.
Z odločbo, s katero se odloči o ničnosti odločbe, ki je obremenjena s takimi napakami, da ne more obstati, se njena ničnost ugotovi. V konkretnem primeru ničnost ni bila ugotovljena. Zato je prvostopenjski organ v okviru odločanja o ponovnem zahtevku tožeče stranke lahko upošteval te že sprejete odločitve glede ničnosti odločb. Tožeča stranka torej tudi glede zavrnilnih odločb ni imela podlage za ponovno uveljavljanje zahtevka za vrnitev podržavljenih parcel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek
Tožena stranka je zgolj presojala procesno predpostavko zakonske dopustnosti vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper sodbo o prekršku. Med strankama je namreč nesporno, da tožniku s plačilnim nalogom, katerega pravilnost je potrdila sodba o prekršku, ni bila izrečena višja globa (417,29 EUR) od najnižje predpisane globe za prekršek (417,30 EUR), zato zakonska določba drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne dovoljuje vložitve pravnega sredstva.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 213, 213/2, 213/5. ZIN člen 31, 31/1.
zavrženje tožbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postopek inšpekcijskega nadzora - stroški laboratorijskih analiz
Sklep, ki ga izpodbija tožnik, ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. V danem primeru gre namreč samo za začasno založitev stroškov testiranja odvzetega vzorca in ne za dokončno odločitev o tem, kakšen bo izid postopka in kdo bo nosil njegove stroške. Ker gre torej za sklep, izdan med postopkom, in ne za sklep, s katerim je bil postopek v zadevi končan, je moralo sodišče tožbo zavreči.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar
Le na podlagi svojih del oziroma investicij v nepremičnino se lahko najemnika sklicujeta, da se je pravni status podržavljene nepremičnine spremenil, torej da sta na njej pridobila lastninsko pravico. V obravnavanem primeru pa sta z investicijami stanovanje spremenila - povečala, ta sprememba pa ne zadošča za sklep, da gre za novo stvar.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po 68. členu CZS od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji; pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. Na navedeni pravni podlagi je dano pooblastilo carinskim organom, da vsebinsko preverijo carinsko deklaracijo takoj po sprejemu.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 245, 255.
molk organa - postopanje s pritožbo - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ pritožbe, vložene zoper sklep z dne 29. 9. 2010, ni odstopil v reševanje pritožbenemu organu, ampak je o zadevi odločil sam ter omenjeni sklep nadomestil z novim sklepom z dne 17. 6. 2011. Zadeva je v fazi reševanja pritožbe zoper ta sklep pri toženi stranki. To pomeni, da je treba pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 6. 2011 v delu, ki se nanaša na stroške, obravnavati kot novi molk organa in bi torej morala tožeča stranka (ponovno) izvesti postopek iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1. Ker tega ni storila, je bilo treba tožbo kot prezgodaj vloženo zavreči.
Kadar je seznanjen s tem, da mu pritožba ni bila posredovana v reševanje v roku, določenem v 245. členu ZUP, mora drugostopenjski organ kot organ, ki je pristojen za reševanje pritožbe, v skladu s temeljnimi načeli ZUP (načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi oziroma ekonomičnosti postopka) prvostopenjski organ pozvati, naj mu predloži pritožbo oziroma sporoči opravičljive razloge, zakaj tega ne stori.