Tožena stranka je svojo odločitev sprejela še preden se je opredelila do navedb tožnikov glede pridobljenih informacij o njuni izvorni državi, ki jih je pridobila tožena stranka. Tožena stranka bi se morala pred izdajo odločbe opredeliti do navedb tožnikov o informacijah o njuni izvorni državi, jih oceniti glede na informacije, katere je pridobila sama in glede na navedbe tožnikov v postopku. Ker ni postopala na navedeni način, je dokazna ocena pomanjkljiva in sodišču onemogoča presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljana tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - zadostna sredstva za preživetje - vrnitev v matično državo ali tranzit - obrazložitev odločbe
Sporni obrazec je bil izpolnjen pomanjkljivo, saj bi poleg razloga pod točko „E“ – ne poseduje ustrezne dokumentacije, ki bi potrjevala namen in pogoje bivanja morali policisti označiti tudi razlog pod točko „G“ - „ne posreduje zadostnih sredstev za preživljanje glede na obdobje in obliko bivanja ali sredstev za vrnitev v matično državo ali tranzit“. Drugostopenjski organ je navedeno pomanjkljivost v prvostopenjskem aktu odpravil, kajti na podlagi določbe 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene (2. odstavek), v primeru pa, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne (3. odstavek).
Tožeča stranka je v času postopka lokacijsko dokumentacijo spremenila kar petkrat, zato se ne more sklicevati na soglasje, izdano k lokacijski dokumentaciji pred temi spremembami. Ta dokumentacija namreč zaradi sprememb smiselno predstavlja drugo oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo, čeprav za podobno nameravano gradnjo.
Po določbi 36. člena prej veljavnega ZGO je pravica graditi veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba namembnosti objekta - rekonstrukcija objekta
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3 in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, zato bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat.
Za vsako izvedbo del, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja.
ZDen člen 60. ZUP (1986) člen 140. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-4, 280.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - stranka v postopku - predlog za obnovo postopka - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Organ prve stopnje je priznal udeležbo tistim najemnikom stanovanj v tem denacionalizacijskem postopku, ki so priglasili svoja vlaganja v podržavljeno nepremičnino.
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi (4. in 2. točka 279. člena ZUP). Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so zato v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP se mora zato presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje statusa v že končanem prejšnjem postopku.
ZGO-1 člen 152. ZGO (1984) člen 33, 36, 46, 77, 78. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 33, 33/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - pravica graditi
Po četrtem odstavku 44. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov se je štelo, da pomožni objekt, ki je bil zgrajen pred 1. 1. 2003 brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oziroma je bil zgrajen pred 14. 7. 1990 in začetek njegove gradnje ni bil priglašen, izpolnjuje v pogoje po tem pravilniku, če stoji znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali če ima njegov lastnik za zemljišče, na katerem stoji takšen objekt, lastninsko ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču. V obravnavani zadevi pa je bilo v postopku ugotovljeno, da objekt stoji na zemljišču, ki ni v tožničini lasti, tožnica pa pravice, ki bi ji omogočala gradnjo na zemljišču, ki ni v njeni lasti, niti ni zatrjevala.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 36, 36/1. ZPP člen 81, 82. ZUP člen 46, 46/2, 49.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost prosilca - upravni spor - začasni zastopnik - kverulantstvo
Kverulantsvo in nekritičnost do postopkov pomeni, da ugotovljena motnja vpliva na tožnikovo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, ne pa tudi tega, da v tem upravnem sporu ni sposoben izražati volje in se odločati v skladu z zahtevami postopka, še zlasti ne, ker je vložil tožbo, ki je bila takoj sposobna za obravnavo na seji.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - obvestilo o uvrstitvi na čakalni seznam - obveznost sklenitve pogodbe - izvršilni naslov
Obvestilo o uvrstitvi otroka na mesto v čakalni listi vrtca in navedba, da se bodo po sprostitvi prostih mest sprejemali otroci s čakalne liste, ne nalagata toženki sama po sebi nobene obveznosti, sploh pa ne obveznosti skleniti pogodbo s tožnico, na kar se predmetni predlog za izvršbo nanaša. Navedena točka izreka zato ne more biti prisilno izvršena.
Če je tožnica menila, da so glede na mesto v čakalni listi izpolnjeni pogoji za sprejem njenega sina v vrtec, bi morala od toženke zahtevati, da jo skladno z 20c. členom ZVrt pozove k sklenitvi pogodbe. O tej zahtevi bi morala toženka odločiti z odločbo, če pa tožnica z njo ne bi uspela, pa bi imela zoper takšno odločitev možnost vložiti pravna sredstva.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - gradnja na občinskem zemljišču - civilnopravno razmerje - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnika zahtevata postavitev betonskih tlakovcev na parceli v lasti občine. Takšna vloga tožnikov po vsebini predstavlja predlog za sklenitev pravnega posla, ki se nanaša na razpolaganje s stvarjo, torej na civilnopravno in ne upravnopravno razmerje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - pravica do socialne varnosti
V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa, ki ga je mogoče izreči v primeru nelegalne gradnje. Glede na to, da so iz obrazložitve izpodbijane odločitve razvidne ugotovitve o legi, dimenzijah in konstrukciji objekta v gradnji, ki jih je prvostopenjski organ ugotovil z ogledom, in ugotovitve, ki izhajajo iz tožnikovih izjav, razvidnih iz zapisnika o zaslišanju, med katerimi je tudi tožnikova izjava, da gradbeno dovoljenje ni izdano, sodišče ne more slediti zatrjevani kršitvi materialnega prava.
Ni dvoma, da odstranitev objekta za marsikoga pomeni veliko škodo, vendar gre za inšpekcijski ukrep, ki je posledica protipravnega ravnanja inšpekcijskega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Tožnik opravičljivih razlogov oziroma okoliščin za zamudo roka za vložitev pritožbe niti ni zatrjeval, niti jih ni izkazal, saj domnevne zamude pri vložitvi pritožbe ne more upravičiti le s pavšalno navedbo, da v kratkem roku ni mogoče pripraviti in vložiti pritožbe. Zato je pričakovanje tožnika, da bi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper sklep uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožbo zoper sklep o zavrženju prijave na razpis za mesto generalnega državnega tožilca je treba vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti prepozno, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo. Pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, je v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju prepozne tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Sodišče mora v kazenskem postopku poleg ugotovljenega dejanskega stanja po določbah KZ upoštevati tudi procesne določbe ZKP, ki se nanašajo na domnevo nedolžnosti, dokler krivda obdolženega ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, kot tudi določbo, ki se nanaša na načelo iskanja resnice (17. člen ZKP) z upoštevanjem odločilnih dejstev, ne samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v naravni pas - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - javni interes - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb postopka
Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi organ v vseh relevantnih določbah upošteval Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, zato se odločba ne da v zadostni meri preizkusiti z vidika zakonitosti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je pred izdajo izpodbijane odločbe podal vlogo v smislu pridobitve soglasja za namestitev ograje glede katere je šlo za molk občinskega organa, kar je tožena stranka vedela, zato bi morala nujno z odločitvijo počakati, da bi občinska uprava odločila o vlogi za soglasje. To namreč v konkretni zadevi zahteva načelo sorazmernosti, kajti tožnik je prepričljivo utemeljeval, da je s postavitvijo ograje varoval kmetijsko zemljišče in zagotavljal varno pašo ter s tem svojo lastninsko pravico, tožena stranka pa glede na naravo in karakteristike predmetne javne poti in prometa na njej ni z ničemer utemeljila nujnosti takojšnje odstranitve ograje zaradi varstva javnih interesov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, pristojni organ ni navedel nobene pravne podlage, na podlagi katere je bila tožniku naložena obveznost. Tudi izrek je nedoločen, kaj ti vsebuje dva roka, 15 dni in 8 dni.
izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - pogoji za izvolitev v naziv - tajne volitve
Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica se ni imela možnosti izjasniti do tega, da naj 5. 12. 2010 ne bi opravila posveta s stranko A.A. in da naj bi prišla zaradi posveta s stranko B.B. Tožnica je k stroškovniku predložila dokazilo o opravljenem posvetu svetovalca, in sicer gre za izjavo A.A. o tem, da potrjuje opravo posveta pri tožnici dne 5. 12. 2010. V izpodbijanem sklepu pa se tožena stranka do tega dokazila ni opredelila in je tako obrazložitev pomanjkljiva, zato se sklepa ne da preizkusiti.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, ne da bi bilo iz obrazložitve razvidno, na katerih podatkih ta ugotovitev temelji. Tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče prav iz ničesar razbrati, kar onemogoča njen preizkus. Zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, ali sta bila pri odločitvi o obnovi postopka spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana tudi za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, ki jo je tožnica smiselno uveljavljala v svojem predlogu. Razlogi izpodbijane odločbe so torej pomanjkljivi v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
ZZUZIS člen 17, 27. Pravilnik o pitni vodi člen 10, 21.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba z neoporečno pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - dolžnosti upravljalca sistema
Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.