IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051906
ZKP člen 14, 129a, 129a/2, 359, 359/3, 359/5. KZ-1 člen 86, 86/3.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zakonski rok - pravni pouk - nepoznavanje prava
Odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora izrečene s pravnomočno sodbo pomeni odločanje o obsojenčevi dolžnosti, da prestane izrečeno kazen v zavodu za prestajanje kazni. Z določitvijo rokov za opravo posameznih procesnih dejanj zakon zasleduje učinkovitost izvrševanja kazni zapora, kar je nedvomno ustavno dopustni cilj. Izvršitev kazenske sankcije je najbolj smotrna, če v kratkem času sledi storitvi kaznivega dejanja, zato je učinkovita izvršitev kazni zapora pomembna ustavna vrednota in pomeni ustavno dopusten cilj (U-I-418/18-17, Up-920/18-20, 5. 11. 2020).
Ker gre lahko za izgubo pomembne pravice zakon v določenih primerih, kljub načelu, da nepoznavanje prava škoduje, predvideva izrecno poučitev o pravici in načinu njene uresničitve, vključno z rokom za njeno uveljavitev. Takšne so npr. določbe o pouku glede pravice do pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 116. člena in 362. člen ZKP). Ustava pravice do postopka za odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zagotavlja, zato ne gre za situacijo, ki bi zahtevala takšen pouk in sodišče obsojenca ni bilo dolžno poučiti o rokih za vložitev takšnega predloga. Dolžnost pouka ni nastopila niti na podlagi 14. člena ZKP, saj je obsojeni po podatkih sodbe Okrožnega sodišča II K 13452/2017 z dne 1. 7. 2020 visoko izobražen in z izkušnjami z delovanjem sodnega sistema.
ZPP člen 80.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 505-5, 507, 507/1, 515, 515/1.
izredna odpoved delodajalca - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke
Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je odločilno zgolj to, kdo je v sodni register vpisan kot zakoniti zastopnik toženke, kar pa je materialnopravno zmotno. Pri vpisu zakonitega zastopnika v sodni register gre za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru je namreč le deklaratorne narave. Namenjen je le tretjim osebam. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Upoštevaje navedeno in obširne trditve toženke v vlogah z dne 15. 11. 2021 in 17. 11. 2021, vloženih po odvetniku A.A., in že predhodne tožbene navedbe, bi moralo sodišče prve stopnje primarno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik toženke (in se šele zatem ukvarjati s pooblastili za zastopanje). Sodišče mora skladno z 80. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali zastopa stranko, ki je pravna oseba, njen zakoniti zastopnik. Izpodbijani sklep je torej najmanj preuranjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053987
ZDR-1 člen 131, 149, 179.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavrnjen zahtevek
Tožnik neutemeljeno vztraja, da bi treba šteti delovanje valjarja za asfalt za nevarno stvar polaganje asfalta za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal s strojem, ki sam po sebi ni nevaren. To je manjši valjar, ki se ročno upravlja s krmilnim mehanizmom, z vgrajeno staro, dobro znano tehnologijo, s preprostim sistemom za upravljanje ter z varnostnim sistemom. Pri običajni uporabi stroja ne obstaja povečano tveganje za nastanek škode, tudi delovni proces asfaltiranja ni pomenil izvajanja nevarne dejavnosti. Tudi asfaltna masa, s katero je potekalo asfaltiranje, ni bila vzrok poškodbe.
Po presoji sodišča je bil vzrok za nastanek delovne nesreče v tožnikovem upravljanju stroja v nasprotju z navodili prve toženke, kar je sodišče razčistilo tudi s pritegnitvijo izvedenca za varstvo pri delu.
postopek osebnega stečaja - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - položaj stranke v stečajnem postopku - upnik v stečajnem postopku - procesna legitimacija upnika - legitimacija upnika za vložitev pritožbe - vplačilo varščine
Pritožnica nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku ni prijavila, prav tako ne terjatve.
Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila.
začasna odredba - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika. Tožeča stranka namreč ni konkretizirala in ni navajala nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Samo dejstvo, da živi pri svojem partnerju in nima dohodkov, še ne pomeni, da namerava z nepremičnino razpolagati. Okoliščine morajo biti bolj konkretne oziroma ravnanje toženke vsaj zatrjevano.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 507, 515.
izredna odpoved delodajalca - sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče tudi sicer ni dolžno slediti vsem dokaznim predlogom, saj lahko po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, ali če dokazni predlog ni ustrezno konkretiziran.
pogodbena kazen - aneks k pogodbi - jasno pogodbeno določilo - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - razveza pogodbe
Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je določilo o pogodbeni kazni jasno in ga je tožena stranka s podpisom aneksov sprejela. Odveč je zato ponovno pritožbeno sklicevanje na splošne pogoje, ki pogodbene kazni niso predvidevali; za odločitev je bistveno, da je le-ta konkretizirano določena z aneksi, ki so bili sklenjeni za določeno časovno obdobje in pod ugodnejšimi pogoji za toženca (da je tožena stranka oba aneksa podpisala, ni sporno) in da dogovor o pogodbeni kazni ni prepovedan oziroma je v primeru, kakršen je konkretni (ko je prišlo do razveze pogodbe zaradi vzroka, za katerega odgovarja tožena stranka kot pogodbena stranka, ki bi morala opraviti izpolnitev), dopusten.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - verzija - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - tržna najemnina - namembnost stanovanja - sprememba tožbe - tek zamudnih obresti
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe za prostore, ki so bili predmet denacionalizacije, ugotavlja po stanju prostorov ob uveljavitvi ZDen in po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma v času sojenja.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.. ZPP člen 286, 286/3.. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3, 33, 33/1.. ZNPPol člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved
Toženka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je s svojim ravnanjem kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ter da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil v obravnavani zadevi podan tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka), je zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052868
OZ člen 33, 33/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-1, 278.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kupoprodajna pogodba - presoja vsebine pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dogovor o sklenitvi pravnega posla - nesoglasje volj (disenz) - predpogodba - osnutek pogodbe - davki in prispevki - cena - pismo o nameri - stranske točke pogodbe - vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi - pravna podlaga - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - denarna kazen
Sodna praksa je že zavzela stališče, da nesoglasje volj glede ureditve davčnega režima in plačila davka ob prodaji nepremičnine lahko predstavlja nesoglasje strank o bistveni sestavini prodajne pogodbe tj. ceni. Takšen strošek namreč, tako kot v konkretnem primeru visoki vzdrževalni stroški, neposredno vpliva na višino prodajne cene.
V poslovni praksi so se v fazi pred sklenitvijo glavne pogodbe razvili določeni instituti, ki jih pozitivno pravo ne ureja, kot je pismo o nameri, sporazum o pogajanjih, punktacija in drugi. Prav tako je institut iz faze pred sklenitvijo glavne pogodbe predpogodba. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja predpogodbo ali drug institut iz obdobja pogajanj, je bistven zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna listina po pravni kvalifikaciji institut iz faze pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da v nobenem primeru obveznost toženke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še ni nastala.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje predloga - rok za vložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljev zoper plačilni nalog, kot prepoznega zavrglo. Pri tem je uradni preizkus pokazal, da je sodišče ugovor predlagateljev kot prepozen pravilno zavrglo upoštevaje 8 dnevni rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, saj so sodne počitnice v letu 2020 trajale zgolj od 1. 8. 2020 do 15. 8. 2020 in na tek roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog niso vplivale. Pritožnika pa samega sklepa vsebinsko niti ne izpodbijata.
Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-h, 28, 32, 32/2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 45, 45/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. ZS člen 113a.
glavni postopek zaradi insolventnosti - prijava terjatev - prijava terjatve v drugih postopkih - sekundarni stečajni postopek - predlog za predhodno odločanje SEU - razlaga uredbe - Uredba Sveta (ES) 1346/2000 - pravo, ki ga je treba uporabiti - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku
Za prijavo terjatev, ki so že bile prijavljene v glavnem postopku zaradi insolventnosti, v sekundarnem postopku zaradi insolventnosti s strani upravitelja tega glavnega postopka, veljajo določbe o rokih za prijavo terjatev in posledicah prepozne prijave terjatev po pravu države, v kateri je bil uveden ta sekundarni postopek.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - nepopoln predlog - nepodaljšljiv rok
V skladu tretjim odstavkom 147. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP roka za dopolnitev predloga za začetek postopka upniške prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
skupnost etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - narava tožbenega zahtevka - posli upravljanja - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 76. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in sicer, da je potrebno pravno sposobnost skupnosti lastnikov obravnavati kot specialno, saj je omejena na dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, to pa je sklepanje poslov upravljanja več stanovanjske stavbe.
ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 343, 343/4, 343/4-2. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/3, 89/3-4, 96. SPZ člen 49, 60.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vsebina sklepa - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom
Sodišče prve stopnje je premičnine natančno navedlo v točki 1.2 izpodbijanega sklepa, za 3. točko izpodbijanega sklepa pa ni zakonske podlage, prav tako pa tudi nobene potrebe. Po 60. členu SPZ se na premičninah lastninska pravica s pravnim poslom pridobi z izročitvijo posesti, medtem ko se za prenos lastninske pravice na nepremičninah po 49. členu SPZ (praviloma) zahteva še vpis v zemljiško knjigo. Na premičninah bo zato kupec lastninsko pravico pridobil, ko mu jih bo upraviteljica izročila v posest in se o tem ne odloča s posebnim sklepom sodišča v stečajnem postopku. Pravnomočen sklep namreč veže tako sodišče kot tudi stranke tega (stečajnega) postopka, torej tudi pritožnika, ki bi morebitno ničnost moral uveljaviti pred pravnomočnostjo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. V tej fazi postopka pa o tem ni več mogoče razpravljati in stranke postopka, ki bi tak ugovor morale postaviti že v tem postopku, tega ne morejo več uveljavljati ne v tem ne v kakšnem drugem postopku. Odločitev o izbrisu pravic tretjih pa ni stvar stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige. Stečajno sodišče za odločanje o tem ni pristojno, zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z nekonkretiziranostjo teh pravic. Tudi če bi v tem stečajnem postopku izločitveni upnik uspel in bi mu bila izločitvena pravica priznana, nanj ne bi prešle nepremičnine, proste bremen, tudi ne proste hipotek, kar pomeni, da bi se iz vrednosti teh nepremičnin najprej poplačali hipotekarni oziroma ločitveni upniki, šele nato bi bil preostanek lahko namenjen izločitvenemu upniku.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - nedopustnost izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja - priznanje dejanskih trditev - udarec v glavo
Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb. Toženec zato z nasprotovanjem ugotovljenemu obsegu in posledicam tožnikove poškodbe ne more uspeti.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - rok za vrnitev posojila - izvedenec grafološke stroke
Prvostopenjsko sodišče je v povezavi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi, zlasti da je pokojna pisno posojilno pogodbo z dne 17. 1. 2012 hranila skupaj z bančnimi izpiski vseh nakazil in hkrati posebej zapisala, da pričakuje vračilo danih zneskov, pretehtano in prepričljivo prišlo do zaključka, da je med pokojno E. E. in toženko obstajalo posojilno razmerje.
ZFPPIPP člen 48b, 97, 271, 271/2, 322, 322/1-3, 383, 383/1, 391. OZ člen 1050. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
postopek osebnega stečaja - ocena vrednosti premoženja - upravljanje stečajne mase - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - sklenitev izvensodne poravnave - vrnitev v stečajno maso - negotova pridobitev sredstev - konflikt interesov
Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu.
spor majhne vrednosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev pisanja pooblaščencu - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. V spisu je s strani pooblaščenca podpisana vročilnica, ki vzpostavlja domnevo, da mu je bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tudi če bi bilo res, da je kuverta bila prazna, se od pooblaščenca, ki je odvetnik, pričakuje, da o tem obvesti sodišče.