Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
distributer - nakazilo denarnih sredstev - zmota - dobra vera - nepoštenost stranke - negativno dejstvo - obračun - dokazna pravila - dokazno breme - neupravičena obogatitev
Sodnik se pri ugotavljanju dejanskega stanja in oceni strankinih ravnanj oziroma njene verodostojnosti lahko opre tudi na izkustveno in življenjsko logiko. Ne gre za uporabo prava in s tem povezano vprašanje dopustnih pravnih virov, temveč za ugotavljanje dejstev. Pri tem pa sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila.
Podani so vsi elementi neupravičene obogatitve. Zaradi neutemeljenega premika premoženja je tožnica prikrajšana, toženka pa obogatena, pri čemer obstaja med prikrajšanjem in obogatitvijo vzročna zveza.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 39a.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. URS člen 2, 14, 22, 50, 54.. ZUP člen 7, 8, 129, 129/1, 129/1-3, 138, 144, 144/1, 144/1-2, 146, 254, 254/1.. ZDSS-1 člen 61, 81, 81/2.. ZPIZ-1 člen 189.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - uporabnina za nepremičnino - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
ZUreP-1 člen 110, 110/2. ZUreP-2 člen 211, 211/2. SPZ člen 217, 217/2, 226, 226/3. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 449, 480. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 19.
služnostna pravica - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - litispendenca - pravno varovano upravičenje - stvarna legitimacija - vodovodno omrežje - pravna podlaga - gramatikalna razlaga zakona - stroškovna odločitev - izgubljeni zaslužek - odvetnik posameznik kot stranka v postopku
Napačno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo procesno aktivno legitimacijo tožnice, katere pomanjkanje bi povzročilo zavrženje tožbe. Sodišče je presojalo ali glede na materialno pravno podlago - določbo drugega odstavka 110. člena ZureP-1 (sedaj drugega odstavka 110. člena ZureP-2) obstoji pravno upravičenje v korist tožnice, torej njena stvarna legitimacija.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053045
KZ-1 člen 24, 25, 30, 30/2, 31, 50, 51, 58, 58/2, 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 257, 258, 364, 364/7.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - posebne olajševalne okoliščine - procesno trditveno in dokazno breme - predlog za postavitev novega izvedenca - izključitev protipravnosti
Z vidika zakonskega opisa je obravnavano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 storjeno s samim spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem, ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale.
Povzeta pritožbena obrazložitev nedvomno kaže na pritožnikovo splošno oceno v smeri tako imenovane medvrstniške spolnosti, ki je po sodišču prve stopnje izvedeni dokazi niso potrdili. Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 33. ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/1, 58, 58/2.
Terjatev upnika do dolžnika je bila pravnomočno ugotovljena v sodnem postopku, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni bilo izvedenega poštenega izvršilnega postopka, v katerem bi določili upnika, dolžnika, in višino dolga.
Poseg na dolžnikovo premoženje v okviru s sklepom o izvršbi dovoljenih sredstev izvršbe je v obsegu, ki je potreben za plačilo upnikove terjatve, ki je predmet izvršbe, zakonit in utemeljen ter ne pomeni kršitve dolžnikove pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave oziroma kršitve pravice do varstva lastnine iz 1. člena Protokola k EKČP.
V izvršilnem postopku je kontradiktornost vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, v ugovornem postopku. Sodišče sklep o izvršbi namreč izda na podlagi predloga upnika, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZIZ, predlog za izvršbo pa se dolžniku vroči hkrati s sklepom o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ). S tem ni kršena dolžnikova pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj lahko dolžnik, zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, s katerim lahko, če izkaže obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), doseže razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo. V zvezi z odločanjem o predlogu za izvršbo zato ni predvidena izvedba naroka.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - verzija - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - tržna najemnina - namembnost stanovanja - sprememba tožbe - tek zamudnih obresti
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe za prostore, ki so bili predmet denacionalizacije, ugotavlja po stanju prostorov ob uveljavitvi ZDen in po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma v času sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052868
OZ člen 33, 33/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-1, 278.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kupoprodajna pogodba - presoja vsebine pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dogovor o sklenitvi pravnega posla - nesoglasje volj (disenz) - predpogodba - osnutek pogodbe - davki in prispevki - cena - pismo o nameri - stranske točke pogodbe - vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi - pravna podlaga - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - denarna kazen
Sodna praksa je že zavzela stališče, da nesoglasje volj glede ureditve davčnega režima in plačila davka ob prodaji nepremičnine lahko predstavlja nesoglasje strank o bistveni sestavini prodajne pogodbe tj. ceni. Takšen strošek namreč, tako kot v konkretnem primeru visoki vzdrževalni stroški, neposredno vpliva na višino prodajne cene.
V poslovni praksi so se v fazi pred sklenitvijo glavne pogodbe razvili določeni instituti, ki jih pozitivno pravo ne ureja, kot je pismo o nameri, sporazum o pogajanjih, punktacija in drugi. Prav tako je institut iz faze pred sklenitvijo glavne pogodbe predpogodba. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja predpogodbo ali drug institut iz obdobja pogajanj, je bistven zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna listina po pravni kvalifikaciji institut iz faze pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da v nobenem primeru obveznost toženke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še ni nastala.