ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 33. ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/1, 58, 58/2.
Terjatev upnika do dolžnika je bila pravnomočno ugotovljena v sodnem postopku, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni bilo izvedenega poštenega izvršilnega postopka, v katerem bi določili upnika, dolžnika, in višino dolga.
Poseg na dolžnikovo premoženje v okviru s sklepom o izvršbi dovoljenih sredstev izvršbe je v obsegu, ki je potreben za plačilo upnikove terjatve, ki je predmet izvršbe, zakonit in utemeljen ter ne pomeni kršitve dolžnikove pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave oziroma kršitve pravice do varstva lastnine iz 1. člena Protokola k EKČP.
V izvršilnem postopku je kontradiktornost vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, v ugovornem postopku. Sodišče sklep o izvršbi namreč izda na podlagi predloga upnika, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZIZ, predlog za izvršbo pa se dolžniku vroči hkrati s sklepom o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ). S tem ni kršena dolžnikova pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj lahko dolžnik, zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, s katerim lahko, če izkaže obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), doseže razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo. V zvezi z odločanjem o predlogu za izvršbo zato ni predvidena izvedba naroka.
ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 39a.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. URS člen 2, 14, 22, 50, 54.. ZUP člen 7, 8, 129, 129/1, 129/1-3, 138, 144, 144/1, 144/1-2, 146, 254, 254/1.. ZDSS-1 člen 61, 81, 81/2.. ZPIZ-1 člen 189.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
ZUreP-1 člen 110, 110/2. ZUreP-2 člen 211, 211/2. SPZ člen 217, 217/2, 226, 226/3. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 449, 480. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 19.
služnostna pravica - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - litispendenca - pravno varovano upravičenje - stvarna legitimacija - vodovodno omrežje - pravna podlaga - gramatikalna razlaga zakona - stroškovna odločitev - izgubljeni zaslužek - odvetnik posameznik kot stranka v postopku
Napačno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo procesno aktivno legitimacijo tožnice, katere pomanjkanje bi povzročilo zavrženje tožbe. Sodišče je presojalo ali glede na materialno pravno podlago - določbo drugega odstavka 110. člena ZureP-1 (sedaj drugega odstavka 110. člena ZureP-2) obstoji pravno upravičenje v korist tožnice, torej njena stvarna legitimacija.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - osebno vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev pooblaščencu - osebna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00057008
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 260. OZ člen 261. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - prenehanje stavbne pravice - konstitutiven učinek - opozicijski ugovor - vlaganja v nepremičnino - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - pridržna pravica
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
distributer - nakazilo denarnih sredstev - zmota - dobra vera - nepoštenost stranke - negativno dejstvo - obračun - dokazna pravila - dokazno breme - neupravičena obogatitev
Sodnik se pri ugotavljanju dejanskega stanja in oceni strankinih ravnanj oziroma njene verodostojnosti lahko opre tudi na izkustveno in življenjsko logiko. Ne gre za uporabo prava in s tem povezano vprašanje dopustnih pravnih virov, temveč za ugotavljanje dejstev. Pri tem pa sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila.
Podani so vsi elementi neupravičene obogatitve. Zaradi neutemeljenega premika premoženja je tožnica prikrajšana, toženka pa obogatena, pri čemer obstaja med prikrajšanjem in obogatitvijo vzročna zveza.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Tožnica sicer sprejema materialnopravno argumentacijo sodišča prve stopnje, da velja za toženca kot solidarnega poroka za zastaranje njegove obveznosti enak zastaralni rok kot za glavnega dolžnika in sicer triletni zastaralni rok, ker je pogodba o izdaji bančne kontragaranciji, za katero je kot porok jamčil toženec, gospodarska pogodba.
SPZ člen 43.. ZPP člen 181, 285, 318, 318/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije - nepopravljiva nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - sodba presenečenja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - napačna formulacija tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravilna formulacija istega zahtevka
Pravilo iz 285. člena ZPP ima pravno naravo splošnega načela, v katerem posamezne sodnikove dolžnosti niso konkretizirane. Materialno procesno vodstvo se nanaša na dejanske navedbe, področje stvarnih predlogov, dokazni postopek in pravna vprašanja.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - verzija - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - tržna najemnina - namembnost stanovanja - sprememba tožbe - tek zamudnih obresti
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe za prostore, ki so bili predmet denacionalizacije, ugotavlja po stanju prostorov ob uveljavitvi ZDen in po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma v času sojenja.