SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
distributer - nakazilo denarnih sredstev - zmota - dobra vera - nepoštenost stranke - negativno dejstvo - obračun - dokazna pravila - dokazno breme - neupravičena obogatitev
Sodnik se pri ugotavljanju dejanskega stanja in oceni strankinih ravnanj oziroma njene verodostojnosti lahko opre tudi na izkustveno in življenjsko logiko. Ne gre za uporabo prava in s tem povezano vprašanje dopustnih pravnih virov, temveč za ugotavljanje dejstev. Pri tem pa sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila.
Podani so vsi elementi neupravičene obogatitve. Zaradi neutemeljenega premika premoženja je tožnica prikrajšana, toženka pa obogatena, pri čemer obstaja med prikrajšanjem in obogatitvijo vzročna zveza.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - osebno vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev pooblaščencu - osebna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053045
KZ-1 člen 24, 25, 30, 30/2, 31, 50, 51, 58, 58/2, 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 257, 258, 364, 364/7.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - posebne olajševalne okoliščine - procesno trditveno in dokazno breme - predlog za postavitev novega izvedenca - izključitev protipravnosti
Z vidika zakonskega opisa je obravnavano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 storjeno s samim spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem, ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale.
Povzeta pritožbena obrazložitev nedvomno kaže na pritožnikovo splošno oceno v smeri tako imenovane medvrstniške spolnosti, ki je po sodišču prve stopnje izvedeni dokazi niso potrdili. Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
ZPP člen 80, 274. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
odločitev o glavni stvari - sprememba odločitve - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - pritožbene novote - odpust obveznosti - odločitev o stroških postopka - nastanek terjatve - začetek stečajnega postopka
Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba. Po podatkih spisa je razvidno, da se je pravdni postopek začel avgusta 2016, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja nad toženko. Ker je bila tožničina terjatev v celoti priznana, je tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Pomanjkanje pravne koristi vodi v zavrženje tožbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053987
ZDR-1 člen 131, 149, 179.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavrnjen zahtevek
Tožnik neutemeljeno vztraja, da bi treba šteti delovanje valjarja za asfalt za nevarno stvar polaganje asfalta za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal s strojem, ki sam po sebi ni nevaren. To je manjši valjar, ki se ročno upravlja s krmilnim mehanizmom, z vgrajeno staro, dobro znano tehnologijo, s preprostim sistemom za upravljanje ter z varnostnim sistemom. Pri običajni uporabi stroja ne obstaja povečano tveganje za nastanek škode, tudi delovni proces asfaltiranja ni pomenil izvajanja nevarne dejavnosti. Tudi asfaltna masa, s katero je potekalo asfaltiranje, ni bila vzrok poškodbe.
Po presoji sodišča je bil vzrok za nastanek delovne nesreče v tožnikovem upravljanju stroja v nasprotju z navodili prve toženke, kar je sodišče razčistilo tudi s pritegnitvijo izvedenca za varstvo pri delu.