JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - finančni položaj - materialni položaj - dohodki - invalidska pokojnina - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku ne zadošča in takih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Že pokojnina kot redni mesečni prihodek v ugotovljeni višini zadošča, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dokaz o pravilnosti povratnice (smiselno enako: pravilno izpolnjene vrnjene sodne pošiljke) sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053045
KZ-1 člen 24, 25, 30, 30/2, 31, 50, 51, 58, 58/2, 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 257, 258, 364, 364/7.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - posebne olajševalne okoliščine - procesno trditveno in dokazno breme - predlog za postavitev novega izvedenca - izključitev protipravnosti
Z vidika zakonskega opisa je obravnavano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 storjeno s samim spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem, ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale.
Povzeta pritožbena obrazložitev nedvomno kaže na pritožnikovo splošno oceno v smeri tako imenovane medvrstniške spolnosti, ki je po sodišču prve stopnje izvedeni dokazi niso potrdili. Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
ZUreP-1 člen 110, 110/2. ZUreP-2 člen 211, 211/2. SPZ člen 217, 217/2, 226, 226/3. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 449, 480. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 19.
služnostna pravica - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - litispendenca - pravno varovano upravičenje - stvarna legitimacija - vodovodno omrežje - pravna podlaga - gramatikalna razlaga zakona - stroškovna odločitev - izgubljeni zaslužek - odvetnik posameznik kot stranka v postopku
Napačno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo procesno aktivno legitimacijo tožnice, katere pomanjkanje bi povzročilo zavrženje tožbe. Sodišče je presojalo ali glede na materialno pravno podlago - določbo drugega odstavka 110. člena ZureP-1 (sedaj drugega odstavka 110. člena ZureP-2) obstoji pravno upravičenje v korist tožnice, torej njena stvarna legitimacija.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - uporabnina za nepremičnino - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
spor majhne vrednosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev pisanja pooblaščencu - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. V spisu je s strani pooblaščenca podpisana vročilnica, ki vzpostavlja domnevo, da mu je bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tudi če bi bilo res, da je kuverta bila prazna, se od pooblaščenca, ki je odvetnik, pričakuje, da o tem obvesti sodišče.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 507, 515.
izredna odpoved delodajalca - sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.