prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
Čeprav je verjeti storilki, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sama utrpela številne negativne posledice in da bo to vplivalo tudi na življenje njene družine, na podlagi takih navedb ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočna sodba - pravno odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih zagovornik obširno polemizira z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitev navedenih sodb in izraža prepričanje, da sodbi temeljita na zmotnih ugotovitvah glede dejanskega stanja ter nepravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek. O odgovornosti storilke za storjene prekrške je bilo pravnomočno odločeno, v okviru predmetnega postopka pa sodišče nima pristojnosti presojati pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku, s katero so storilki izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 39a.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. URS člen 2, 14, 22, 50, 54.. ZUP člen 7, 8, 129, 129/1, 129/1-3, 138, 144, 144/1, 144/1-2, 146, 254, 254/1.. ZDSS-1 člen 61, 81, 81/2.. ZPIZ-1 člen 189.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - finančni položaj - materialni položaj - dohodki - invalidska pokojnina - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku ne zadošča in takih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Že pokojnina kot redni mesečni prihodek v ugotovljeni višini zadošča, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
Tožnica sicer sprejema materialnopravno argumentacijo sodišča prve stopnje, da velja za toženca kot solidarnega poroka za zastaranje njegove obveznosti enak zastaralni rok kot za glavnega dolžnika in sicer triletni zastaralni rok, ker je pogodba o izdaji bančne kontragaranciji, za katero je kot porok jamčil toženec, gospodarska pogodba.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dokaz o pravilnosti povratnice (smiselno enako: pravilno izpolnjene vrnjene sodne pošiljke) sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053045
KZ-1 člen 24, 25, 30, 30/2, 31, 50, 51, 58, 58/2, 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 257, 258, 364, 364/7.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - posebne olajševalne okoliščine - procesno trditveno in dokazno breme - predlog za postavitev novega izvedenca - izključitev protipravnosti
Z vidika zakonskega opisa je obravnavano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 storjeno s samim spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem, ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale.
Povzeta pritožbena obrazložitev nedvomno kaže na pritožnikovo splošno oceno v smeri tako imenovane medvrstniške spolnosti, ki je po sodišču prve stopnje izvedeni dokazi niso potrdili. Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00057008
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 260. OZ člen 261. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - prenehanje stavbne pravice - konstitutiven učinek - opozicijski ugovor - vlaganja v nepremičnino - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - pridržna pravica
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uporaba tuje stvari - neupravičena obogatitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do odločilnega pravnega dejstva, to je do vprašanja, ali je toženka v zatrjevanem obdobju uporabljala tožničine stroje ali ne, opredelilo v 8. točki obrazložitve. Tam je dobesedno zapisalo, da tožničine trditve o tem, da je na sledilni napravi na strojih razvidno, da so bili stroji v uporabi 37 ur, ne dokazujejo, da jih je toženka tudi uporabljala, ob tem, ko ona uporabo izrecno zanika, in je tudi dokazovala, da jih ni potrebovala, saj je imela najeto svojo dvižno ploščad.
Pritožnica v tem zapisu ne vidi, da bi tega odločilnega pravnega dejstva sodišče prve stopnje ne ugotovilo. Zato je pač ta zapis pritožbeno sodišče štelo za ugotovitev, da do uporabe strojev v spornem obdobju s stani toženke ni prišlo. Na dejanske ugotovitve pa je sodišče prve stopnje v sporih majhne vrednosti vezano.
ZPP člen 80.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 505-5, 507, 507/1, 515, 515/1.
izredna odpoved delodajalca - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke
Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je odločilno zgolj to, kdo je v sodni register vpisan kot zakoniti zastopnik toženke, kar pa je materialnopravno zmotno. Pri vpisu zakonitega zastopnika v sodni register gre za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru je namreč le deklaratorne narave. Namenjen je le tretjim osebam. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Upoštevaje navedeno in obširne trditve toženke v vlogah z dne 15. 11. 2021 in 17. 11. 2021, vloženih po odvetniku A.A., in že predhodne tožbene navedbe, bi moralo sodišče prve stopnje primarno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik toženke (in se šele zatem ukvarjati s pooblastili za zastopanje). Sodišče mora skladno z 80. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali zastopa stranko, ki je pravna oseba, njen zakoniti zastopnik. Izpodbijani sklep je torej najmanj preuranjen.
Nikakršen znanstveni dvom se v obravnavani zadevi ni porodil, niti ga ni vzbudil tožnik s svojimi argumenti, zato sodišče ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zlasti tudi ni šlo za zahtevnejšo ekspertizo, ki bi zahtevala tako ravnanje.