ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
Čeprav je verjeti storilki, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sama utrpela številne negativne posledice in da bo to vplivalo tudi na življenje njene družine, na podlagi takih navedb ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik zaradi izpolnitve - povod za tožbo - najem poslovnih prostorov - neplačevanje najemnine - odstop od najemne pogodbe - pravočasen umik tožbe - odmera stroškov - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno s 157. členom ZPP pa mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
distributer - nakazilo denarnih sredstev - zmota - dobra vera - nepoštenost stranke - negativno dejstvo - obračun - dokazna pravila - dokazno breme - neupravičena obogatitev
Sodnik se pri ugotavljanju dejanskega stanja in oceni strankinih ravnanj oziroma njene verodostojnosti lahko opre tudi na izkustveno in življenjsko logiko. Ne gre za uporabo prava in s tem povezano vprašanje dopustnih pravnih virov, temveč za ugotavljanje dejstev. Pri tem pa sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila.
Podani so vsi elementi neupravičene obogatitve. Zaradi neutemeljenega premika premoženja je tožnica prikrajšana, toženka pa obogatena, pri čemer obstaja med prikrajšanjem in obogatitvijo vzročna zveza.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - uporabnina za nepremičnino - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - finančni položaj - materialni položaj - dohodki - invalidska pokojnina - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku ne zadošča in takih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Že pokojnina kot redni mesečni prihodek v ugotovljeni višini zadošča, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočna sodba - pravno odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih zagovornik obširno polemizira z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitev navedenih sodb in izraža prepričanje, da sodbi temeljita na zmotnih ugotovitvah glede dejanskega stanja ter nepravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek. O odgovornosti storilke za storjene prekrške je bilo pravnomočno odločeno, v okviru predmetnega postopka pa sodišče nima pristojnosti presojati pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku, s katero so storilki izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
ZFPPIPP člen 48b, 97, 271, 271/2, 322, 322/1-3, 383, 383/1, 391. OZ člen 1050. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
postopek osebnega stečaja - ocena vrednosti premoženja - upravljanje stečajne mase - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - sklenitev izvensodne poravnave - vrnitev v stečajno maso - negotova pridobitev sredstev - konflikt interesov
Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje predloga - rok za vložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljev zoper plačilni nalog, kot prepoznega zavrglo. Pri tem je uradni preizkus pokazal, da je sodišče ugovor predlagateljev kot prepozen pravilno zavrglo upoštevaje 8 dnevni rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, saj so sodne počitnice v letu 2020 trajale zgolj od 1. 8. 2020 do 15. 8. 2020 in na tek roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog niso vplivale. Pritožnika pa samega sklepa vsebinsko niti ne izpodbijata.