DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053040
OZ člen 4, 83, 921. ZVPot člen 22, 22/5. ZZavar člen 84, 522, 522/1. ZDPZP člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga pogodbe - razlaga v korist druge pogodbene stranke - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - prevalitev davka - davek od prometa zavarovalnih poslov - življenjsko zavarovanje - predčasna prekinitev pogodbe
Od povprečnega zavarovalca je utemeljeno pričakovati, da bo kril svoje davčne obveznosti, ni pa mogoče od njega pričakovati, da bo s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prevzel tudi davčne obveznosti sopogodbenika – niti obstoječe in še manj bodoče. Pogodbena določba, s katero želi zavarovalnica prevaliti svoje davčno breme na sopogodbenika, bi morala zato biti nedvoumna.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - razlika v vrednosti nepremičnine - ugovor zastaranja - poprava tožbenega zahtevka - metoda tržne vrednosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - odločitev o stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Pritožbeno zavzemanje toženca za višji delež po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljeno, ker je sodišče prve stopnje pri določitvi deležev ustrezno ovrednotilo vse prispevke pravdnih strank k pridobivanju skupnega premoženja, ki se upoštevajo na podlagi določbe drugega odstavka 59. člena ZZZDR.
zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni in objektivni rok - zastaranje - procesne predpostavke za obnovo postopka - novo dejstvo
Če gre za isto dejstvo (ista pogodba), ki je bilo zatrjevano in dokazovano v obeh pravdnih postopkih, potem ni izpolnjena procesna predpostavka iz drugega odst. 395. člena ZPP:" če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati". Dejstvo je bilo zatrjevano in dokazovano že v prvem postopku, kakšno je bilo vrednotenje in nato subsumpcija tega dejstva v postopku, pa je iz vidika predpostavk za obnovo postopka, povsem brez pomena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 39a.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. URS člen 2, 14, 22, 50, 54.. ZUP člen 7, 8, 129, 129/1, 129/1-3, 138, 144, 144/1, 144/1-2, 146, 254, 254/1.. ZDSS-1 člen 61, 81, 81/2.. ZPIZ-1 člen 189.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052237
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5.
varnostni ukrep odvzem predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - zakonitost odvzema denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - subjektivni in objektivni kriterij
Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik zaradi izpolnitve - povod za tožbo - najem poslovnih prostorov - neplačevanje najemnine - odstop od najemne pogodbe - pravočasen umik tožbe - odmera stroškov - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno s 157. členom ZPP pa mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - osebno vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev pooblaščencu - osebna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uporaba tuje stvari - neupravičena obogatitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do odločilnega pravnega dejstva, to je do vprašanja, ali je toženka v zatrjevanem obdobju uporabljala tožničine stroje ali ne, opredelilo v 8. točki obrazložitve. Tam je dobesedno zapisalo, da tožničine trditve o tem, da je na sledilni napravi na strojih razvidno, da so bili stroji v uporabi 37 ur, ne dokazujejo, da jih je toženka tudi uporabljala, ob tem, ko ona uporabo izrecno zanika, in je tudi dokazovala, da jih ni potrebovala, saj je imela najeto svojo dvižno ploščad.
Pritožnica v tem zapisu ne vidi, da bi tega odločilnega pravnega dejstva sodišče prve stopnje ne ugotovilo. Zato je pač ta zapis pritožbeno sodišče štelo za ugotovitev, da do uporabe strojev v spornem obdobju s stani toženke ni prišlo. Na dejanske ugotovitve pa je sodišče prve stopnje v sporih majhne vrednosti vezano.
distributer - nakazilo denarnih sredstev - zmota - dobra vera - nepoštenost stranke - negativno dejstvo - obračun - dokazna pravila - dokazno breme - neupravičena obogatitev
Sodnik se pri ugotavljanju dejanskega stanja in oceni strankinih ravnanj oziroma njene verodostojnosti lahko opre tudi na izkustveno in življenjsko logiko. Ne gre za uporabo prava in s tem povezano vprašanje dopustnih pravnih virov, temveč za ugotavljanje dejstev. Pri tem pa sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila.
Podani so vsi elementi neupravičene obogatitve. Zaradi neutemeljenega premika premoženja je tožnica prikrajšana, toženka pa obogatena, pri čemer obstaja med prikrajšanjem in obogatitvijo vzročna zveza.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - uporabnina za nepremičnino - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
ZUreP-1 člen 110, 110/2. ZUreP-2 člen 211, 211/2. SPZ člen 217, 217/2, 226, 226/3. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 449, 480. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 19.
služnostna pravica - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - litispendenca - pravno varovano upravičenje - stvarna legitimacija - vodovodno omrežje - pravna podlaga - gramatikalna razlaga zakona - stroškovna odločitev - izgubljeni zaslužek - odvetnik posameznik kot stranka v postopku
Napačno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo procesno aktivno legitimacijo tožnice, katere pomanjkanje bi povzročilo zavrženje tožbe. Sodišče je presojalo ali glede na materialno pravno podlago - določbo drugega odstavka 110. člena ZureP-1 (sedaj drugega odstavka 110. člena ZureP-2) obstoji pravno upravičenje v korist tožnice, torej njena stvarna legitimacija.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.