KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052441
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - finančno stanje
Šibko finančno stanje namreč samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
Z iztekom roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja pa se kot povsem brezpredmeten pokaže obsojenkin predlog po obročnem plačilu zapadlih obveznosti, kakor tudi v tej zvezi priložena časovnica odplačevanja.
Kkadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Pojem (ne)poštenosti v OZ ni opredeljen. Gre za pravni standard, ki ga sodišče napolni od primera do primera, upoštevajoč vsakokratne konkretne okoliščine primera.
Pridobitelj mora zakonske zamudne obresti plačati od trenutka, ko je postal nepošten, zato pa nastop zamude po drugem odstavku 299. člena OZ, ki ga je tudi ugotavljalo sodišče prve stopnje, ni pravno pomemben.
Pravna teorija in sodna praksa kot nepoštenega označuje tistega prejemnika, ki se zaveda dejstev, iz katerih izhaja odsotnost pravne podlage in pravne posledice, da prejetega ne sme obdržati oziroma mora slednja tako ″biti v oči″, da poštenemu prejemniku ne morejo ostati neznana. Pošten prejemnik tako postane nepošten v trenutku, ko ve, ali bi moral oziroma mogel vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun in da do prejetega denarnega zneska ni upravičen.
Ko pridobitelj izve, da gre za neupravičeno pridobitev, postane nepošten, vendar se poštenost domneva in je neupoštevnost dolžna dokazati nasprotna stranka. Presoja tega, kdaj bi pridobitelj mogel ali moral vedeti, da je brez pravne podlage obogaten, izhaja iz okoliščin, kot obstajajo v trenutku, v katerem se ta presoja.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - heroin - obsodilna kazenska sodba - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - grajanje dokazne ocene
Medsebojna analiza vseh izvedenih dokazov ne pušča nobenega dvoma, da je obdolženec prepovedano drogo heroin v dveh primerih prodal, v sedmih primerih pa kupil z namenom nadaljnje prodaje.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00057008
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 260. OZ člen 261. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - prenehanje stavbne pravice - konstitutiven učinek - opozicijski ugovor - vlaganja v nepremičnino - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - pridržna pravica
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.
vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - osebno vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev pooblaščencu - osebna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dokaz o pravilnosti povratnice (smiselno enako: pravilno izpolnjene vrnjene sodne pošiljke) sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052237
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5.
varnostni ukrep odvzem predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - zakonitost odvzema denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - subjektivni in objektivni kriterij
Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053045
KZ-1 člen 24, 25, 30, 30/2, 31, 50, 51, 58, 58/2, 173, 173/1, 173/5.. ZKP člen 257, 258, 364, 364/7.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - posebne olajševalne okoliščine - procesno trditveno in dokazno breme - predlog za postavitev novega izvedenca - izključitev protipravnosti
Z vidika zakonskega opisa je obravnavano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 storjeno s samim spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem, ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale.
Povzeta pritožbena obrazložitev nedvomno kaže na pritožnikovo splošno oceno v smeri tako imenovane medvrstniške spolnosti, ki je po sodišču prve stopnje izvedeni dokazi niso potrdili. Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene.
Čeprav je verjeti storilki, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sama utrpela številne negativne posledice in da bo to vplivalo tudi na življenje njene družine, na podlagi takih navedb ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočna sodba - pravno odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih zagovornik obširno polemizira z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitev navedenih sodb in izraža prepričanje, da sodbi temeljita na zmotnih ugotovitvah glede dejanskega stanja ter nepravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek. O odgovornosti storilke za storjene prekrške je bilo pravnomočno odločeno, v okviru predmetnega postopka pa sodišče nima pristojnosti presojati pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku, s katero so storilki izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 33. ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/1, 58, 58/2.
Terjatev upnika do dolžnika je bila pravnomočno ugotovljena v sodnem postopku, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni bilo izvedenega poštenega izvršilnega postopka, v katerem bi določili upnika, dolžnika, in višino dolga.
Poseg na dolžnikovo premoženje v okviru s sklepom o izvršbi dovoljenih sredstev izvršbe je v obsegu, ki je potreben za plačilo upnikove terjatve, ki je predmet izvršbe, zakonit in utemeljen ter ne pomeni kršitve dolžnikove pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave oziroma kršitve pravice do varstva lastnine iz 1. člena Protokola k EKČP.
V izvršilnem postopku je kontradiktornost vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, v ugovornem postopku. Sodišče sklep o izvršbi namreč izda na podlagi predloga upnika, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZIZ, predlog za izvršbo pa se dolžniku vroči hkrati s sklepom o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ). S tem ni kršena dolžnikova pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj lahko dolžnik, zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, s katerim lahko, če izkaže obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), doseže razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo. V zvezi z odločanjem o predlogu za izvršbo zato ni predvidena izvedba naroka.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik zaradi izpolnitve - povod za tožbo - najem poslovnih prostorov - neplačevanje najemnine - odstop od najemne pogodbe - pravočasen umik tožbe - odmera stroškov - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno s 157. členom ZPP pa mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.