ugovor zoper sklep o izvršbi - prekluzivnost roka - dopolnitev trditvene podlage - poenostavljena prisilna poravnava
Ker sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati učinkov poenostavljene prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom, saj le ti v ugovoru niso bili zatrjevani, so pritožbeni očitki, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje, neutemeljeni.
ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7, 482, 482/1. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3, 34/1-4. ZNP-1 člen 35, 35/1.
sodni register - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - predkupna pravica družbenika - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do izjave - prekinitev postopka
Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati.
Registrsko sodišče prekine postopek le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka ne more samo odločiti. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00072265
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 4, 37, 45, 55, 65. ZCes-1 člen 2, 2/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu: če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (1. odstavek 154. člen OZ). Če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ).
V tovrstnih odškodninskih sporih je tako primarno potrebno v okviru podane trditvene podlage strank ugotoviti katera okoliščina oziroma nedopustno, t.j. protipredpisno ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče. Šele v primeru, da se ugotovi, da sta oba voznika ravnala protipredpisno in ravnanja obeh predstavljajo pravno relevantne vzroke za nastanek prometne nesreče, se v okviru ugotavljanja stopnje njune krivde kot ena izmed pomembnih okoliščin upošteva tudi možnost vsakega od obeh udeležencev prometne nesreče za preprečitev prometne nesreče.
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051969
ZFPPIPP člen 264, 334, 334/6, 339, 341, 341/7. SPZ člen 17. ZISDU-3 člen 5, 5/1. ZUAIS člen 57, 57-1, 176.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - sestavine prodajne pogodbe - alternativni investicijski skladi - istovetnost strank - poslovna enota - pravna subjektiviteta - pritiklina - rok za plačilo kupnine - pobot terjatev
Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika.
V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo, sklepa o prodaji in razpisa druge javne dražbe. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ.
Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe, kupec pa lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00052096
OZ člen 190, 191, 197, 200, 200/1, 200/2. ZZVZZ člen 23, 23/1-13, 63 - 68, 80. ZZDej člen 7, 7/1-6, 8, 8/1, 31, 44f, 44f/3.
neupravičena obogatitev - zdravstvena dejavnost - javna služba - obvezno zdravstveno zavarovanje - pogoji za obogatitveni zahtevek - korist okoriščenega - pridržek pravice zahtevati vračilo - izognitev sili - poslovodstvo brez naročila - pasivna legitimacija - notifikacijska dolžnost gestorja
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
ZVZD-1 člen 38. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 177.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - varstvo pri delu - usposabljanje delavca
Tožena stranka je kršila 38. člen ZVZD-1, na podlagi katerega mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi ob delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste ter nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - določitev roka za pripombe - opozorilo na posledice zamude roka - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Vrednost nepremičnine v izvršbi sodišče ugotovi s sklepom po tržni ceni na dan cenitve. V obravnavani zadevi je sodni cenilec cenitev izdelal na dan 9. 8. 2020, zato je ta datum odločilen za ugotovitev vrednosti tudi v sklepu po 178. členu ZIZ. Zakon sicer predvideva položaj, ko se vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremeni, saj lahko sodišče v takem primeru na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Vendar pa lahko to stori le na predlog stranke, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, in če stranka v takem predlogu navedeni zakonski pogoj precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine verjetno izkaže s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine.
Glede na to, da je dolžnik pred vložitvijo pripomb z dne 1. 10. 2020 že razpolagal z dopolnitvijo cenilnega poročila št. 1, v katerem je cenilec podal ločeno oceno vrednosti posamezne nepremičnine, bi dolžnik, če se s takšno oceno ni strinjal, navedbe v zvezi s tem moral in mogel podati že v pripombah z dne 1. 10. 2020. Na dolžnost pravočasne podaje pripomb (v roku 15 dni) z opozorilom na pravno posledico neupoštevanja te obveznosti je bil namreč dolžnik v pozivu sodišča k podaji pripomb z dne 7. 9. 2020 izrecno opozorjen.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
DZ člen 157, 159, 161. ZIZ člen 226, 226/3. ZNP-1 člen 103.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - režim izvajanja stikov - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - denarna kazen
Začasna odredba je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ, izda se, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Podatki spisa izkazujejo, da je odnos med udeležencema postopka konflikten in vpliva na odnos med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. ter stike med njima. Ker morebitno neizvajanje stikov in konflikten odnos staršev po ugotovitvah stroke ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočen sklep - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - načelo sorazmernosti - etažna delitev - izpraznitev stanovanja - turistični apartma
Pritožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela uveljaviti svojega stališča, da ima zaradi tega, ker del nepremičnine, ki se prodaja, predstavlja njen dom, tudi pravico v postopku osebnega stečaja na njem zadržati lastninsko pravico, oziroma ga iz prodaje izločiti. Okoliščine konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica pa jih ni uspela izpodbiti, po presoji pritožbenega sodišča narekujejo uporabo določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni podala nobenih relevantnih trditev, na podlagi katerih bi se pri pritožbenem sodišču pojavil dvom o neizčrpanih pravnih možnostih ali glede potrebe, da dolžnica v nepremičnini po pravnomočnosti sklepa o prodaji ostane daljši čas od časa, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zato njenega položaja tudi ni presojalo z vidika omejenih možnosti določb ZFPPIPP o podaljšanju časa upravičenega bivanja dolžnice v delu sporne nepremičnine.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje na odlog izvršbe ne pazi po uradni dolžnosti. Sodišče o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa lahko sodišče odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna.
Toženka je terjatve odstopnika terjatev in posledično prevzemnika terjatev (tožnice) na prvi stopnji sojenja prerekala tako pavšalno, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in trditveno ter dokazno podlago obeh pravdnih strank) preprosto sledilo konkretiziranim trditvam tožnice (in še dodatno tudi izvedenim dokazom). Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju in višini terjatev utemeljeno sprejelo na podlagi 212. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
OZ člen 125, 125/3, 126, 126/1, 247, 247/1, 247/3, 251, 251/4, 252. ZFPPIPP člen 47, 341, 341/4-1, 342, 342/1, 342/5, 345, 345/2-2. ZPP člen 285.
pogodbena zaveza - prepoved odtujitve nepremičnine - pogodbena kazen - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - ugovor ničnosti - dopustna podlaga pogodbe - materialno procesno vodstvo
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila pogodbena kazen dogovorjena prav s ciljem utrditi pogodbeno zavezo kupca, da bo nadaljeval z lesno proizvodnjo na območju bivšega stečajnega dolžnika, da jo bo revitaliziral ter dodatno zaposloval delavce v tej industriji. Celoten kompleks nepremičnin z objekti in opremo je bil zato prodan enemu kupcu. V ta namen je bila s pogodbo za obdobje petih let zahtevana tudi prepoved nadaljnje prodaje kompleksa brez soglasja ločitvenega upnika. Kot izhaja iz besedila drugega odstavka 8. člena Prodajne pogodbe, da tožena stranka tega premoženja ne bo odtujila "niti delno niti v celoti," sta stranki šteli ohranitev predmeta prodaje kot celote za bistveno obveznost tožene stranke. Namen ohranitev predmeta prodaje kot celote, ki je v naravi predstavljal proizvodni obrat na lokaciji N., v katerem se je vršila dejavnost proizvodnje lesne industrije, je razviden tudi iz drugih predloženih listin v spisu (pisma o nameri, ki ga je tožena stranka podala dne 20. 11. 2013, izrednega poročila upraviteljice, zapisnikov o sejah upniškega odbora). Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presodilo, da je bil namen oziroma glavni cilj upnikov ohranitev proizvodnega kompleksa kot celote, saj bi drobljenje tega premoženja lahko ogrozilo nadaljevanje lesne industrije na tem območju. Glavni cilj dogovorjenih pogojev v 8. členu Prodajne pogodbe, za katere pa se je zavezala prav tožena stranka, se je torej z odprodajo dela parcel izjalovil.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora za to imeti pravni interes. To pomeni, da bi za tožnico, ki s tožbo izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 4. 9. 2020, izdano v pritožbenem postopku zoper začasno odločbo z dne 24. 7. 2020, pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Kadar pa tožnik s tožbo svojega pravnega položaja, ne more izboljšati, pravni interes ni podan. Kadar pravni interes ni podan, predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe v skladu z določbo 274. člena ZPP, tožbo zavrže.
Ker sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, skladno z določbo 274. člena ZPP in zadevo na podlagi 82. člena ZDSS-1 vrnilo v ponovno upravno odločanje, je izpodbijana sodba nezakonita zaradi bistvene kršitve določb ZPP.
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem ali so izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tožnikov poklic, enako tudi izvedenski organ. Glede na tožnikovo izobrazbo in delovne izkušnje, izvedenski organ prepričljivo ugotavlja, da pri tožniku ne gre za poklicno invalidnost, temveč so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne zgolj razbremenitve pri delu. Kot je bilo že rečeno pa tožnik za delo, ki ga je nazadnje opravljal ni več zmožen, zato mu je bila tudi priznana pravica do premestitve na drugo delo z omejitvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00072264
ZPP člen 319, 320. OZ člen 190.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Pravnomočnost sodne odločbe, ki v skladu s 319. in 320. členom ZPP sodišče veže, se namreč nanaša le na njen izrek, ne pa tudi na morebitne razloge sodne odločbe in v njih ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni navajala in predlagala nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dolgovi in v kakšnem obsegu so bili glede na različne vire poplačila dolgov, poplačani iz dela toženca, je povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici, na kateri je bilo v tej pravdi tako trditveno kot tudi dokazno breme, ni uspelo dokazati na njeni strani prikrajšanja in na strani toženca obogatitve zaradi poplačila osebnih dolgov toženca iz sredstev skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti, saj je toženec nasprotno dokazal, da dolgov (vsaj v pretežnem delu) ni poplačal iz svojih dohodkov, ustvarjenih v času skupnosti, pač pa jih je poplačal iz svojega lastnega posebnega premoženja.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročilnica kot javna listina - višina tožbenega zahtevka - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku. Po prvem odstavku 224. člena ZPP namreč javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar ni tožena stranka niti konkretizirano obrazložila niti predložila nobenih dokazov, zakaj naj bi bila vročitev napačno izvedena. Zgolj s pavšalnim zanikanjem, da obvestila ni prejela, pa pritožnica ne more uspeti.