ugovor po izteku roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - izpolnitev obveznosti - dolžnikova izjava o vračunavanju - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Prvi odstavek 287. člena OZ določa, da v kolikor je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi.
Upnik bi moral obveznosti obračunavati po vrstnem redu zapadlosti zgolj v primeru, če dolžnik na UPN ne bi navedel računa točno določenega meseca (drugi odstavek 287. člena OZ).
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - povod za tožbo - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - stroškovnik - odmera stroškov - končno poročilo
Pravilo iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP je namenjeno sankcioniranju upnika, ki je z nepopolno prijavo terjatve povzročil, da se stečajni upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je prav iz tega razloga tudi prerekal. Gre za izjemo od splošne ureditve povračila stroškov pravdnega postopka, zato jo je potrebno razlagati ozko. Uporabi se torej le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka zgolj iz razloga njene nepopolnosti (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) in je presoja teh razlogov predmet pravdnega postopka. Takšne izjeme od pravila uspeha v pravdi pa ni mogoče uporabiti, če je upravitelj terjatev prerekal tudi iz kakšnih drugih razlogov.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - določitev roka za pripombe - opozorilo na posledice zamude roka - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Vrednost nepremičnine v izvršbi sodišče ugotovi s sklepom po tržni ceni na dan cenitve. V obravnavani zadevi je sodni cenilec cenitev izdelal na dan 9. 8. 2020, zato je ta datum odločilen za ugotovitev vrednosti tudi v sklepu po 178. členu ZIZ. Zakon sicer predvideva položaj, ko se vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremeni, saj lahko sodišče v takem primeru na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Vendar pa lahko to stori le na predlog stranke, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, in če stranka v takem predlogu navedeni zakonski pogoj precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine verjetno izkaže s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine.
Glede na to, da je dolžnik pred vložitvijo pripomb z dne 1. 10. 2020 že razpolagal z dopolnitvijo cenilnega poročila št. 1, v katerem je cenilec podal ločeno oceno vrednosti posamezne nepremičnine, bi dolžnik, če se s takšno oceno ni strinjal, navedbe v zvezi s tem moral in mogel podati že v pripombah z dne 1. 10. 2020. Na dolžnost pravočasne podaje pripomb (v roku 15 dni) z opozorilom na pravno posledico neupoštevanja te obveznosti je bil namreč dolžnik v pozivu sodišča k podaji pripomb z dne 7. 9. 2020 izrecno opozorjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00072264
ZPP člen 319, 320. OZ člen 190.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Pravnomočnost sodne odločbe, ki v skladu s 319. in 320. členom ZPP sodišče veže, se namreč nanaša le na njen izrek, ne pa tudi na morebitne razloge sodne odločbe in v njih ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni navajala in predlagala nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dolgovi in v kakšnem obsegu so bili glede na različne vire poplačila dolgov, poplačani iz dela toženca, je povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici, na kateri je bilo v tej pravdi tako trditveno kot tudi dokazno breme, ni uspelo dokazati na njeni strani prikrajšanja in na strani toženca obogatitve zaradi poplačila osebnih dolgov toženca iz sredstev skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti, saj je toženec nasprotno dokazal, da dolgov (vsaj v pretežnem delu) ni poplačal iz svojih dohodkov, ustvarjenih v času skupnosti, pač pa jih je poplačal iz svojega lastnega posebnega premoženja.
Toženka je terjatve odstopnika terjatev in posledično prevzemnika terjatev (tožnice) na prvi stopnji sojenja prerekala tako pavšalno, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in trditveno ter dokazno podlago obeh pravdnih strank) preprosto sledilo konkretiziranim trditvam tožnice (in še dodatno tudi izvedenim dokazom). Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju in višini terjatev utemeljeno sprejelo na podlagi 212. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
pogodbena izključitev družbenika iz družbe - pogoji za vpis izključitve družbenika - postopek izključitve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 12. členu družbene pogodbe določen postopek izključitve, saj je navedeno, kdo lahko poda predlog za izključitev družbenika (vsak družbenik), na kakšen način (pisno) in komu (skupščini). Ker se predlog poda skupščini, ta o predlogu tudi odloča. Ker v 12. členu družbene pogodbe ni izrecno določeno, kako skupščina o predlogu odloča, o izključitvi odloča v skladu s 15. členom družbene pogodbe, v kateri je urejeno odločanje skupščine.
Postopek izključitve družbenika je po oceni pritožbenega sodišča v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako.
V postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je vprašanje obstoja invalidnosti ter s tem v zvezi vprašanje zaključenega zdravljenja, potrebno presojati v okviru določbe 63. člena ZPIZ-2. Po prvem odstavku citirane določbe je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, če jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Glede na citirano določbo to pomeni, da je zdravljenje zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja.
Ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti in posledično do III. Kategorije invalidnosti, ki jo tožnik uveljavlja s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, je primarno vprašanje, ali se lahko poda oceno tožnikove delazmožnosti na podlagi predložene dokumentacije in v njej izkazanega zdravstvenega stanja. Ker je to vprašanje sodišče prve stopnje pravilno in popolno razčistilo z izvedencem, je pravilno sledilo izvedenskemu mnenju in zaradi neopravljenih preiskav ter nepredloženih izvidov štelo, da zdravljenje še ni zaključeno in iz tega razloga utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
Objektivna zmožnost izpolnitve obveznosti plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni odvisna le od izpolnitev obveznosti, ki jih imajo drugi do posameznega zavezanca, ampak tudi od sredstev, ki jih je ta v času, ko bi moral sam izpolniti obveznost, prejel.
Izključena pa je bila dejanska zmota, saj obdolženi v zagovoru nikoli ni zatrjeval, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni plačal zato, ker je mislil, da mu jih zaradi, pogojno rečeno "nekrivdno" povzročene insolventnosti, ni treba plačati. Nasprotno, po pravilnem povzetku zagovora v razlogih sodbe se je obveznosti plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub insolventnosti ves čas zavedal ter po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje zavestno odločil, da prispevkov, na rovaš drugih obveznosti ne bo plačal. Posredi je torej povsem druga vrsta zavesti od zavesti, zaradi katere je posameznikova krivda po prvem odstavku 30. člena KZ-1 izključena.
duševna motnja - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - psihoaktivna zdravila
Glede na dejstvo, da zadržani v času zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom prejema zdravila, ki jih lahko prejema samo v bolnišničnem okolju, kjer je pod stalnim nadzorom in kjer se spremljajo učinki in rezultati zdravljenja ter se odmerki glede na ugotovitve dnevno prilagajajo, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca, da ambulantna oblika zdravljenja za zadržanega v tem času še ni primerna.
pogoji za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - dom dolžnika - prijavljeno stalno prebivališče
Dom je ustavnopravno varovana kategorija, s tem namenom pa je institut odloga izvršbe izjemnega pomena za varstvo ustavno varovane dobrine doma. Sodišče mora zato v tovrstni zadevah postopati posebej skrbno.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
odločba disciplinske komisije lovske družine - stroški vročanja
Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - porok - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - ugovorni razlog - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok v razmerju do upnika. Zanje velja, da se ne domnevajo in da breme dokazovanja vseh potrebnih elementov za njihovo učinkovanje v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja. Trditveno in dokazno breme, da je upnik opustil garancijo, je torej na dolžniku. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti. V okvir teh garancij dalje ne sodijo pravice upnika, da zahteva vmesne bilance, da opravlja oglede prostorov ter da zahteva odstop terjatev glavnega dolžnika do njegovega dolžnika njemu, da zahteva, da kupec glavnega dolžnika kupnino nakaže njemu ter celo, da vloži odškodninsko tožbo zoper kupca nepremičnine. Med te garancije namreč sodijo le različna stvarnopravna in osebna zavarovanja.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 59, 59/1, 170, 170/2.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Odločitev o zahtevku, o kakršnem se zoper drugo toženko še odloča v navedeni pravdni zadevi, torej na sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine z vključenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdni zadevi. Pri tako oblikovanem zahtevku gre za pravnoposlovno pridobitev. Če bo tožeča stranka v postopku uspela, bo glede na postavljen zahtevek lastninsko pravico pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da je zaključek sodišča, da je v navedeni zadevi sporno, ali je druga toženka sploh lastnica te nepremičnine, zmoten. Sodišče v navedeni zadevi namreč, če bo tožeča stranka uspešna, ne bo ugotovilo, da je ta lastnica sporne nepremičnine, temveč bo drugi toženki naložilo določene obveznosti, tožeča stranka pa bo postala lastnica z vpisom v zemljiško knjigo. Sprejeta odločitev v navedeni pravdni zadevi bo sicer lahko vplivala na krog solastnikov in spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi, vendar glede na trenutek pridobitve lastninske pravice to ne pomeni, da je zato odločitev v tej pravdni zadevi odvisna od rešitve v navedeni zadevi.
Če bo tožeča stranka v navedeni zadevi uspešna, bo lastninsko pravico na pogodbenem temelju šele pridobila, medtem ko prva toženka na sporni nepremičnini že ima hipoteko, ki učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico. Navedeno pomeni, da tudi v primeru ugoditve zahtevku, o katerem se v navedenem pravdnem postopku še odloča, tožeča stranka ne bo pridobila pravice, ki bi izvršbo preprečevala. Odločitev v navedeni zadevi tako ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdno zadevo.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti
Tožnika sta v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja zahtevala (že na prvi pogled) nekaj povsem drugega od tistega, o čemer je odločilo sodišče prve stopnje, ki je (kot to v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja samo) sledilo vzpostavitvi prejšnjega stanja, katero naj bi v svojem mnenju predlagal izvedenec. Ta naj bi kot strokovnjak ugotovil, da bi bilo vzpostavljanje prejšnjega stanja na način, kot sta ga predlagala tožnika, s stališča geotehnične stroke nesprejemljivo in neodgovorno, medtem ko naj bi bila s strani izvedenca predlagana rešitev (tudi po oceni sodišča prve stopnje) ustrezna oziroma smotrna, saj naj bi bilo zaradi nje vzpostavljeno stanje, ki bo zagotavljalo stabilnost brežine in posledično tudi varnost vsem vpletenim. S takšno odločitvijo je omenjeno sodišče ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti oziroma je prekoračilo svoje pristojnosti/naloge, ki niso v iskanju ustrezne (optimalne) rešitve spora (za eno ali drugo oziroma za obe pravdni stranki). Naloga pravdnega sodišča je v tem, da odloči, ali je pravno varstvo, ki ga tožnik zahteva, pravno utemeljeno, ne pa, da samo izoblikuje izrek (odločitev) o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožniku ne more (sme) prisoditi več. Če tožbeni zahtevek ni utemeljen, ga mora zavrniti, in ne sme prisoditi nekaj drugega (česar tožnik ni zahteval). Lahko seveda prisodi manj (od zahtevanega), kar pa mora biti ali samo po sebi jasno (razvidno), ali pa ustrezno (konkretno) obrazloženo (torej zakaj sodišče šteje, da je prisodilo manj od zahtevanega).
OZ člen 3, 39, 108, 108/1, 132, 190, 190/1, 190/3, 193, 246.
odstop od pogodbe - trajajoča pogodbena obveznost - učinek za naprej - kasneje odpadla podlaga - neuresničena poslovna podlaga - kondikcija - neupravičena obogatitev - deljiva obveznost - neupravičena korist - navadna škoda - dogovor pogodbenih strank o pavšalni odškodnini - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zmanjšanje premoženja - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni prejemnik - trenutek nedobrovernosti
Medtem ko odstop učinkuje retroaktivno pri pogodbah, pri katerih so obveznosti trenutne oziroma se izpolnijo naenkrat, pa retroaktivnega učinka praviloma ni pri pogodbah, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki tudi izpolnjevali (trajajoče pogodbene obveznosti). V primeru, če je pogodba s samostojnimi zaporednimi obveznostmi tekom njenega izvrševanja razvezana, prenehanje pogodbe učinkuje samo za naprej (ex nunc). Delne izpolnitve, ki so bile opravljene v času trajanja pogodbenega razmerja in plačane z nasprotnimi delnimi izpolnitvami, ostanejo v veljavi, kot to smiselno izhaja iz prvega odstavka 108. člena OZ.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočen sklep - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - načelo sorazmernosti - etažna delitev - izpraznitev stanovanja - turistični apartma
Pritožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela uveljaviti svojega stališča, da ima zaradi tega, ker del nepremičnine, ki se prodaja, predstavlja njen dom, tudi pravico v postopku osebnega stečaja na njem zadržati lastninsko pravico, oziroma ga iz prodaje izločiti. Okoliščine konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica pa jih ni uspela izpodbiti, po presoji pritožbenega sodišča narekujejo uporabo določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni podala nobenih relevantnih trditev, na podlagi katerih bi se pri pritožbenem sodišču pojavil dvom o neizčrpanih pravnih možnostih ali glede potrebe, da dolžnica v nepremičnini po pravnomočnosti sklepa o prodaji ostane daljši čas od časa, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zato njenega položaja tudi ni presojalo z vidika omejenih možnosti določb ZFPPIPP o podaljšanju časa upravičenega bivanja dolžnice v delu sporne nepremičnine.
vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - bodoča dajatev - pravica do sodnega varstva - oprostitev plačila sodne takse
Določba 40. člena ZPP predvideva, da se vzame vsota zahtevanih dajatev za dobo največ petih let. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upoštevalo maksimalno obdobje zato, ker so vsote za krajše obdobje predvidene za primere, ko se tudi zahtevki za bodoče terjatve nanašajo na krajše obdobje.
sodni register - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - vpis v sodni register - ugovor zoper sklep - nedovoljen ugovor - aktivna legitimacija
V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.