ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 59, 59/1, 170, 170/2.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Odločitev o zahtevku, o kakršnem se zoper drugo toženko še odloča v navedeni pravdni zadevi, torej na sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine z vključenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdni zadevi. Pri tako oblikovanem zahtevku gre za pravnoposlovno pridobitev. Če bo tožeča stranka v postopku uspela, bo glede na postavljen zahtevek lastninsko pravico pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da je zaključek sodišča, da je v navedeni zadevi sporno, ali je druga toženka sploh lastnica te nepremičnine, zmoten. Sodišče v navedeni zadevi namreč, če bo tožeča stranka uspešna, ne bo ugotovilo, da je ta lastnica sporne nepremičnine, temveč bo drugi toženki naložilo določene obveznosti, tožeča stranka pa bo postala lastnica z vpisom v zemljiško knjigo. Sprejeta odločitev v navedeni pravdni zadevi bo sicer lahko vplivala na krog solastnikov in spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi, vendar glede na trenutek pridobitve lastninske pravice to ne pomeni, da je zato odločitev v tej pravdni zadevi odvisna od rešitve v navedeni zadevi.
Če bo tožeča stranka v navedeni zadevi uspešna, bo lastninsko pravico na pogodbenem temelju šele pridobila, medtem ko prva toženka na sporni nepremičnini že ima hipoteko, ki učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico. Navedeno pomeni, da tudi v primeru ugoditve zahtevku, o katerem se v navedenem pravdnem postopku še odloča, tožeča stranka ne bo pridobila pravice, ki bi izvršbo preprečevala. Odločitev v navedeni zadevi tako ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdno zadevo.
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem ali so izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tožnikov poklic, enako tudi izvedenski organ. Glede na tožnikovo izobrazbo in delovne izkušnje, izvedenski organ prepričljivo ugotavlja, da pri tožniku ne gre za poklicno invalidnost, temveč so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne zgolj razbremenitve pri delu. Kot je bilo že rečeno pa tožnik za delo, ki ga je nazadnje opravljal ni več zmožen, zato mu je bila tudi priznana pravica do premestitve na drugo delo z omejitvami.
ZPIZ-1 člen 402, 53, 430, 430/4.. ZDSS-1 člen 63.. ZPIZ-2 člen 27, 39a, 202, 202/2.
starostna pokojnina - neizpolnjevanje pogojev - pokojninska doba - obvezno dodatno zavarovanje
Toženka ni imela nobene podlage, da bi v konkretni zadevi skozi upravni postopek obravnavala tožnikovo upravičenost do izplačila 20% starostne pokojnine. Uveljavitev izplačila 20 % starostne pokojnine je vezana na zahtevo, ki je tožnik ni podal oziroma tega ni uspel dokazati.
Tožniku na dan 31. 12. 2000 ni bilo mogoče šteti časa opravljanja kmetijske dejavnosti v trajanju treh mesecev in 16 dni kot pokojninske dobe, posledično zaradi česar tožnik na dan 31. 12. 2000 še ni izpolnil pogoja 25 let pokojninske dobe. Ključno, da tožniku ni mogoče šteti spornega obdobja kot pokojninske dobe že od vložitve vloge je dejstvo, da tožnik v tem obdobju dejansko ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Čas obveznega dodatnega zavarovanja, ne glede na to, da je bil s strani delodajalca plačan prispevek, ni mogoče enačiti z zavarovalno ali pokojninsko dobo v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, niti z delovno dobo iz 53. člena ZPIZ-1. Ključno je, da se dodana doba upošteva le pri ugotavljanju izpolnitve minimalnih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, nima pa vpliva na odmero pokojninske dajatve. Kot pravilna se tako izkaže ugotovitev, da je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev šele s 1. 5. 2016 po 27. členu ZPIZ-2 ob dopolnitvi 53 let in 2 meseca starosti14 in odmernim odstotkom 57,25 %.
odločba disciplinske komisije lovske družine - stroški vročanja
Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.
Toženka je terjatve odstopnika terjatev in posledično prevzemnika terjatev (tožnice) na prvi stopnji sojenja prerekala tako pavšalno, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in trditveno ter dokazno podlago obeh pravdnih strank) preprosto sledilo konkretiziranim trditvam tožnice (in še dodatno tudi izvedenim dokazom). Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju in višini terjatev utemeljeno sprejelo na podlagi 212. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051969
ZFPPIPP člen 264, 334, 334/6, 339, 341, 341/7. SPZ člen 17. ZISDU-3 člen 5, 5/1. ZUAIS člen 57, 57-1, 176.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - sestavine prodajne pogodbe - alternativni investicijski skladi - istovetnost strank - poslovna enota - pravna subjektiviteta - pritiklina - rok za plačilo kupnine - pobot terjatev
Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika.
V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo, sklepa o prodaji in razpisa druge javne dražbe. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ.
Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe, kupec pa lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.
duševna motnja - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - psihoaktivna zdravila
Glede na dejstvo, da zadržani v času zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom prejema zdravila, ki jih lahko prejema samo v bolnišničnem okolju, kjer je pod stalnim nadzorom in kjer se spremljajo učinki in rezultati zdravljenja ter se odmerki glede na ugotovitve dnevno prilagajajo, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca, da ambulantna oblika zdravljenja za zadržanega v tem času še ni primerna.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora za to imeti pravni interes. To pomeni, da bi za tožnico, ki s tožbo izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 4. 9. 2020, izdano v pritožbenem postopku zoper začasno odločbo z dne 24. 7. 2020, pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Kadar pa tožnik s tožbo svojega pravnega položaja, ne more izboljšati, pravni interes ni podan. Kadar pravni interes ni podan, predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe v skladu z določbo 274. člena ZPP, tožbo zavrže.
Ker sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, skladno z določbo 274. člena ZPP in zadevo na podlagi 82. člena ZDSS-1 vrnilo v ponovno upravno odločanje, je izpodbijana sodba nezakonita zaradi bistvene kršitve določb ZPP.
DZ člen 157, 159, 161. ZIZ člen 226, 226/3. ZNP-1 člen 103.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - režim izvajanja stikov - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - denarna kazen
Začasna odredba je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ, izda se, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Podatki spisa izkazujejo, da je odnos med udeležencema postopka konflikten in vpliva na odnos med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. ter stike med njima. Ker morebitno neizvajanje stikov in konflikten odnos staršev po ugotovitvah stroke ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočen sklep - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - načelo sorazmernosti - etažna delitev - izpraznitev stanovanja - turistični apartma
Pritožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela uveljaviti svojega stališča, da ima zaradi tega, ker del nepremičnine, ki se prodaja, predstavlja njen dom, tudi pravico v postopku osebnega stečaja na njem zadržati lastninsko pravico, oziroma ga iz prodaje izločiti. Okoliščine konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica pa jih ni uspela izpodbiti, po presoji pritožbenega sodišča narekujejo uporabo določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni podala nobenih relevantnih trditev, na podlagi katerih bi se pri pritožbenem sodišču pojavil dvom o neizčrpanih pravnih možnostih ali glede potrebe, da dolžnica v nepremičnini po pravnomočnosti sklepa o prodaji ostane daljši čas od časa, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zato njenega položaja tudi ni presojalo z vidika omejenih možnosti določb ZFPPIPP o podaljšanju časa upravičenega bivanja dolžnice v delu sporne nepremičnine.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje na odlog izvršbe ne pazi po uradni dolžnosti. Sodišče o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa lahko sodišče odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00053130
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 13, 13/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 390-3, 390-4, 390-5, 503, 503/3, 516, 522. OZ člen 5, 7, 10. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 13, 212, 213, 206, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register - načelo hitrosti postopka - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - postopek vpisa v sodni register - učinek vpisa v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - udeleženec v postopku - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) utemeljenosti predloga, kar se nanaša tudi na predhodno vprašanje, ki ga udeleženec DUTB uveljavlja v konkretnem primeru, to je ničnost izpodbijanih sklepov skupščine z dne 14. 6. 2021. Le skupščinski sklep, ki ni ničen, je namreč med drugimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, podlaga za odločanje v registrskem postopku.
Do vprašanja ali so med strankami postopka sporna dejstva se registrsko sodišče ni opredelilo, ker ni pojasnilo, katera dejstva med strankama šteje za sporna. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da udeleženec zaradi poteka tri letnega roka ne more več uveljavljati ničnosti skupščinskih sklepov iz let 2014 in 2017, ker že od leta 2014 velja spremenjena družbena pogodba, po kateri je udeležencu družbeniku D. d. o. o. priznanih več glasovalnih pravic po enoti poslovnega deleža kot drugemu udeležencu, družbeniku DUTB.
ugovor po izteku roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - izpolnitev obveznosti - dolžnikova izjava o vračunavanju - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Prvi odstavek 287. člena OZ določa, da v kolikor je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi.
Upnik bi moral obveznosti obračunavati po vrstnem redu zapadlosti zgolj v primeru, če dolžnik na UPN ne bi navedel računa točno določenega meseca (drugi odstavek 287. člena OZ).
OZ člen 125, 125/3, 126, 126/1, 247, 247/1, 247/3, 251, 251/4, 252. ZFPPIPP člen 47, 341, 341/4-1, 342, 342/1, 342/5, 345, 345/2-2. ZPP člen 285.
pogodbena zaveza - prepoved odtujitve nepremičnine - pogodbena kazen - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - ugovor ničnosti - dopustna podlaga pogodbe - materialno procesno vodstvo
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila pogodbena kazen dogovorjena prav s ciljem utrditi pogodbeno zavezo kupca, da bo nadaljeval z lesno proizvodnjo na območju bivšega stečajnega dolžnika, da jo bo revitaliziral ter dodatno zaposloval delavce v tej industriji. Celoten kompleks nepremičnin z objekti in opremo je bil zato prodan enemu kupcu. V ta namen je bila s pogodbo za obdobje petih let zahtevana tudi prepoved nadaljnje prodaje kompleksa brez soglasja ločitvenega upnika. Kot izhaja iz besedila drugega odstavka 8. člena Prodajne pogodbe, da tožena stranka tega premoženja ne bo odtujila "niti delno niti v celoti," sta stranki šteli ohranitev predmeta prodaje kot celote za bistveno obveznost tožene stranke. Namen ohranitev predmeta prodaje kot celote, ki je v naravi predstavljal proizvodni obrat na lokaciji N., v katerem se je vršila dejavnost proizvodnje lesne industrije, je razviden tudi iz drugih predloženih listin v spisu (pisma o nameri, ki ga je tožena stranka podala dne 20. 11. 2013, izrednega poročila upraviteljice, zapisnikov o sejah upniškega odbora). Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presodilo, da je bil namen oziroma glavni cilj upnikov ohranitev proizvodnega kompleksa kot celote, saj bi drobljenje tega premoženja lahko ogrozilo nadaljevanje lesne industrije na tem območju. Glavni cilj dogovorjenih pogojev v 8. členu Prodajne pogodbe, za katere pa se je zavezala prav tožena stranka, se je torej z odprodajo dela parcel izjalovil.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročilnica kot javna listina - višina tožbenega zahtevka - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku. Po prvem odstavku 224. člena ZPP namreč javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar ni tožena stranka niti konkretizirano obrazložila niti predložila nobenih dokazov, zakaj naj bi bila vročitev napačno izvedena. Zgolj s pavšalnim zanikanjem, da obvestila ni prejela, pa pritožnica ne more uspeti.
ZPrCP člen 13, 13/2, 107, 107/8, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/2. KZ-1 člen 29, 29/2.
bistvene kršitve določb postopka - ugovor neprištevnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odklonitev strokovnega pregleda - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - psihofizično stanje - policijska pooblastila
Izvedenec je izdelal izvedensko mnenje na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije obdolženega in izvedenega psihiatričnega pregleda obdolženca, upoštevaje podatke iz sodnega spisa, na podlagi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča lahko podal vse strokovne zaključke relevantne za oceno o vprašanju obdolženčeve prištevnosti v času storitve prekrška, zato izvedba dokaza z zaslišanjem obdolženčevega lečečega psihiatra za odgovor na ključno vprašanje, ali je bil obdolženec v času storitve prekrška prišteven oziroma ali je mogel razumeti pomen svojega dejanja in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, ne bi doprineslo ničesar nasprotnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00072265
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 4, 37, 45, 55, 65. ZCes-1 člen 2, 2/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu: če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (1. odstavek 154. člen OZ). Če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ).
V tovrstnih odškodninskih sporih je tako primarno potrebno v okviru podane trditvene podlage strank ugotoviti katera okoliščina oziroma nedopustno, t.j. protipredpisno ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče. Šele v primeru, da se ugotovi, da sta oba voznika ravnala protipredpisno in ravnanja obeh predstavljajo pravno relevantne vzroke za nastanek prometne nesreče, se v okviru ugotavljanja stopnje njune krivde kot ena izmed pomembnih okoliščin upošteva tudi možnost vsakega od obeh udeležencev prometne nesreče za preprečitev prometne nesreče.
sodni register - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - vpis v sodni register - ugovor zoper sklep - nedovoljen ugovor - aktivna legitimacija
V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.