Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o zahtevku za reparacijo upoštevati s strani tožnice zatrjevano in dokazano dejstvo, da ji je bila z odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 14. 9. 2020 za obdobje 19 mesecev (od 25. 8. 2020 do 24. 3. 2022) priznana pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost. Sodišče prve stopnje je zato tožnici za obdobje vzpostavljenega delovnega razmerja (od 25. 8. 2020 do 3. 6. 2021) zmotno prisodilo nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejela, če bi delala, saj je tožnica s to odločitvijo za zneske prejetih nadomestil za brezposelnost neupravičeno obogatena.
Pravilna je tudi presoja izpodbijanega sklepa, da izvedenec ni upravičen do povrnitve materialnih stroškov višini 8% od priznane nagrade. V zvezi s priznanjem materialnih stroškov se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na 49. člen Pravilnika v zvezi s 15. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku in pravilno zaključilo, da izvedenec (v skladu s Pravilnikom, ki je veljal v času njegovega imenovanja) ni upravičen do materialnih stroškov v določenem deležu (izvedenec se zavzema za priznanje 8%) od priznane nagrade, ampak je ob upoštevanju Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku upravičen do povrnitve dejansko nastalih strokov, ki pa jih mora specificirati in izkazati. V tem kontekstu je pravilna presoja izpodbijanega sklepa, da teh stroškov izvedenec ni specificiral, še manj pa izkazal.
lahek primer po Fischerjevi lestvici - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - nateg vratnih mišic - odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - delno plačilo - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - stroški po umiku tožbe
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, medtem ko izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
K tožnikovemu uspehu je treba prišteti tudi nesporni del odškodnine, ki je bil plačan po vložitvi tožbe, saj so bili stroški, ki so nastali tožniku do tega trenutka, za pravdo potrebni. Uspeh tožnika do delnega plačila in končni uspeh sta različna, kar mora sodišče upoštevati pri izračunu. Tožnik je upravičeno vložil tožbo za celoten znesek saj mu tožena stranka do takrat ni plačala še nič.
V konkretni zadevi ne gre za neupravičeno obogatitev po 190. členu OZ na katero je tožnik materialnopravno opiral svoj tožbeni zahtevek, saj je – glede na podane tožbene navedbe – vse premije po predmetnem zavarovanju plačala toženka, ki je torej bila sklenitelj zavarovalne pogodbe in upravičenka po predmetnem zavarovanju.
Razpravno načelo ni kršeno že s tem, ko stranka v okviru svoje izpovedbe podrobneje pojasni svoje že podane trditve, sodišče pa njeno izpovedbo povzame. Po oceni pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila v ničemer odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je lahko navedla vsa dejstva, ki govorijo njej v prid.
izločitev sodnika - preiskovalni sodnik - dvom o nepristranskosti sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - pravno stališče sodnika - strokovna odločitev
Sodnikovo vodenje postopka oziroma odločanje v njem, ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa.
Podatki v spisu tako pokažejo, da sta toženca takoj pripoznala spremenjen tožbeni zahtevek, ki sta ga tožnika spremenila po predlogu tožencev, glede poteka služnostne poti še po parceli št. ... k.o. ... v solasti tožencev, glede dolžine in tudi glede širine, torej glede obsega služnostne poti.
priposestvovanje služnostne pravice - začasna odredba - prosta presoja dokazov
Glede na načelo proste dokazne ocene (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki velja tudi v postopkih zavarovanja (239. in 15. člen ZIZ), so neutemeljene pritožbene trditve, da aerofoto posnetek ne more nadomestiti ogleda in s takšnim zatrjevanjem očitano zmotno ugotovitev takšnega dejanskega stanja sodišča prve stopnje.
OZ člen 458, 458/1, 459, 460, 460/1, 460/2. ZPP člen 285.
vrnitev dela kupnine - materialno procesno vodstvo - odgovornost prodajalca za stvarne napake - prehod nevarnosti
Določila prvega odstavka 458. člena OZ izrecno določajo, da prodajalec za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, odgovarja ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Torej ne glede na krivdo. Zato pa toženčeva (ne)skrbnosti ob nakupu in nadaljnji prodaji leasingodajalcu ni pravno pomembna in ga ne razbremenjuje odgovornosti za stvarne napake vozila.
Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve predmeta v posest in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Res se je sodna praksa in sodna teorija že v času bistveno pred tožnikovo vložitvijo tožbe izrekla, da o znižanju kupnine ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju. Gre za oblikovalno pravico, ki jo je mogoče uresničiti s tožbo z oblikovalnim zahtevkom in o njej odločiti z oblikovalno sodbo. Zahtevek za znižanje kupnine je oblikovalen. Usmerjen je k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti stvari, ki je posledica stvarnih napak. Če pogodbeni stranki ne dosežeta sporazuma o znižanju kupnine, jo sodišče zniža za razliko med vrednostjo stvari brez napake in med vrednostjo stvari z napako v času sklenitve pogodbe. Zato pa je pred zahtevkom za vračilo preplačane kupnine (kar je dajatveni zahtevek) potrebno zahtevati znižanje kupnine, ker šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku odpade pravna podlaga za korist, ki jo je pridobil prodajalec.
Ker je sprememba tožbenega (stvarnega) predloga procesno dejanje, ki ga tožnik lahko opravi le v postopku pred sodiščem prve stopnje najpozneje do zaključka glavne obravnave, lahko materialnoprocesno vodstvo po 285. členu ZPP sicer opravi le sodišče prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 358, 358-5.
ugotavljanje invalidnosti - stroški postopka - uspeh v postopku
Ker gre za tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje pravic, ki jih ni mogoče povsem natančno razmejiti in določiti kakšen delež predstavlja njen uspeh, je ta uspeh potrebno oceniti, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP je ocenilo, da je tožnica uspela v višini 60 % in tožencu v takšnem deležu naložilo plačilo stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopnim sodiščem, da je glede na okoliščine konkretnega primera in v skladu z določbo 154. člena ZPP, toženec dolžan tožnici stroške postopka povrniti v določenem deležu, vendar ne v višini 60 %, ampak v višini 50 %. V večih povsem identičnih zadevah je namreč pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da predstavlja delež stroškov postopka v breme toženca v višini 50 %. Pritožba v tem delu neutemeljeno uveljavlja nižji delež oziroma, da se stroški postopka v celoti naložijo tožnici, ker naj bi s tožbenim zahtevkom uspela le v neznatnem delu.
ZVZD-1 člen 38. ZZVZZ člen 87. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 177.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - varstvo pri delu - usposabljanje delavca
Tožena stranka je kršila 38. člen ZVZD-1, na podlagi katerega mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi ob delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste ter nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
ZFPPIPP člen 382, 389, 415, 417, 417/1, 417/1-1. ZPP člen 81, 81/5. ZD člen 132, 142, 142/1.
postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - nadaljevanje postopka - postopek stečaja zapuščine - namen postopka osebnega stečaja - namen postopka stečaja zapuščine - ustavitev postopka osebnega stečaja - pravni interes za nadaljevanje postopka - stranke glavnega postopka stečaja zapuščine - ugotovitveni sklep
Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se postopek osebnega stečaja v primeru smrti stečajnega dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine.
Nadaljevanje stečajnega postopka zagotavlja varovanje interesov upnikov s poplačilom iz premoženja dolžnika, ki je bil v trenutku smrti insolventen.
Poleg nastanka nepotrebnih stroškov zaradi podvajanja pravnih dejanj, ki zmanjšujejo stečajno maso, in časovnega zamika pri poplačilu upnikov, bi nov postopek tudi na novo določal časovne meje uveljavljanja zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, kar bi imelo negativne posledice na poplačilo upnikov. Ustavitev postopka osebnega stečaja bi namreč pomenila, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka, na kar upravičeno opozarja upravitelj, kar bi bilo nedvomno v škodo upnikov.
Smrt dolžnika nima materialnopravnih posledic na pravice upnikov. V trenutku smrti stečajni dolžnik ni imel več upravičenja razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj je to zaradi dolžnikove insolventnosti prešlo na stečajnega upravitelja z začetkom postopka osebnega stečaja za račun vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase. Zato tudi na dediče preide samo dolžnikova pravica do morebitnega ostanka stečajne mase po poplačilu vseh terjatev upnikov.
Posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov
Tako torej na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, temveč je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 59, 59/1, 170, 170/2.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Odločitev o zahtevku, o kakršnem se zoper drugo toženko še odloča v navedeni pravdni zadevi, torej na sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine z vključenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdni zadevi. Pri tako oblikovanem zahtevku gre za pravnoposlovno pridobitev. Če bo tožeča stranka v postopku uspela, bo glede na postavljen zahtevek lastninsko pravico pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da je zaključek sodišča, da je v navedeni zadevi sporno, ali je druga toženka sploh lastnica te nepremičnine, zmoten. Sodišče v navedeni zadevi namreč, če bo tožeča stranka uspešna, ne bo ugotovilo, da je ta lastnica sporne nepremičnine, temveč bo drugi toženki naložilo določene obveznosti, tožeča stranka pa bo postala lastnica z vpisom v zemljiško knjigo. Sprejeta odločitev v navedeni pravdni zadevi bo sicer lahko vplivala na krog solastnikov in spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi, vendar glede na trenutek pridobitve lastninske pravice to ne pomeni, da je zato odločitev v tej pravdni zadevi odvisna od rešitve v navedeni zadevi.
Če bo tožeča stranka v navedeni zadevi uspešna, bo lastninsko pravico na pogodbenem temelju šele pridobila, medtem ko prva toženka na sporni nepremičnini že ima hipoteko, ki učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico. Navedeno pomeni, da tudi v primeru ugoditve zahtevku, o katerem se v navedenem pravdnem postopku še odloča, tožeča stranka ne bo pridobila pravice, ki bi izvršbo preprečevala. Odločitev v navedeni zadevi tako ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdno zadevo.
OZ člen 3, 39, 108, 108/1, 132, 190, 190/1, 190/3, 193, 246.
odstop od pogodbe - trajajoča pogodbena obveznost - učinek za naprej - kasneje odpadla podlaga - neuresničena poslovna podlaga - kondikcija - neupravičena obogatitev - deljiva obveznost - neupravičena korist - navadna škoda - dogovor pogodbenih strank o pavšalni odškodnini - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zmanjšanje premoženja - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni prejemnik - trenutek nedobrovernosti
Medtem ko odstop učinkuje retroaktivno pri pogodbah, pri katerih so obveznosti trenutne oziroma se izpolnijo naenkrat, pa retroaktivnega učinka praviloma ni pri pogodbah, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki tudi izpolnjevali (trajajoče pogodbene obveznosti). V primeru, če je pogodba s samostojnimi zaporednimi obveznostmi tekom njenega izvrševanja razvezana, prenehanje pogodbe učinkuje samo za naprej (ex nunc). Delne izpolnitve, ki so bile opravljene v času trajanja pogodbenega razmerja in plačane z nasprotnimi delnimi izpolnitvami, ostanejo v veljavi, kot to smiselno izhaja iz prvega odstavka 108. člena OZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prekluzivnost roka - dopolnitev trditvene podlage - poenostavljena prisilna poravnava
Ker sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati učinkov poenostavljene prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom, saj le ti v ugovoru niso bili zatrjevani, so pritožbeni očitki, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje, neutemeljeni.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bili sedma in deveta pripravljalna vloga tožene stranke potrebni. Tožena stranka se je z navedenima vlogama odzvala na navedbe tožeče stranke iz njenih novih pripravljalnih vlog.
Sodišče prve stopnje pa je toženi stranki neutemeljeno priznalo stroške njene osme pripravljalne vloge, saj bi sodno prakso, na katero se je sklicevala v navedeni vlogi, lahko navedla že v svoji sedmi pripravljalni vlogi.
Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje toženi stranki ne bi smelo priznati 50 točk za prošnjo z dne 13. 6. 2019 za prestavitev termina naroka. Gre namreč za prošnjo stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani oprava procesnega dejanja preloži.
V postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je vprašanje obstoja invalidnosti ter s tem v zvezi vprašanje zaključenega zdravljenja, potrebno presojati v okviru določbe 63. člena ZPIZ-2. Po prvem odstavku citirane določbe je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, če jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Glede na citirano določbo to pomeni, da je zdravljenje zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja.
Ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti in posledično do III. Kategorije invalidnosti, ki jo tožnik uveljavlja s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, je primarno vprašanje, ali se lahko poda oceno tožnikove delazmožnosti na podlagi predložene dokumentacije in v njej izkazanega zdravstvenega stanja. Ker je to vprašanje sodišče prve stopnje pravilno in popolno razčistilo z izvedencem, je pravilno sledilo izvedenskemu mnenju in zaradi neopravljenih preiskav ter nepredloženih izvidov štelo, da zdravljenje še ni zaključeno in iz tega razloga utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
Objektivna zmožnost izpolnitve obveznosti plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni odvisna le od izpolnitev obveznosti, ki jih imajo drugi do posameznega zavezanca, ampak tudi od sredstev, ki jih je ta v času, ko bi moral sam izpolniti obveznost, prejel.
Izključena pa je bila dejanska zmota, saj obdolženi v zagovoru nikoli ni zatrjeval, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni plačal zato, ker je mislil, da mu jih zaradi, pogojno rečeno "nekrivdno" povzročene insolventnosti, ni treba plačati. Nasprotno, po pravilnem povzetku zagovora v razlogih sodbe se je obveznosti plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub insolventnosti ves čas zavedal ter po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje zavestno odločil, da prispevkov, na rovaš drugih obveznosti ne bo plačal. Posredi je torej povsem druga vrsta zavesti od zavesti, zaradi katere je posameznikova krivda po prvem odstavku 30. člena KZ-1 izključena.