kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zagovor obdolženca - ocena obdolženčevega zagovora - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - razveljavitev sodbe
Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - predložitev dokazov - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ustavno sodišče je v odločbah Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010, postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora. Tako se kot neobrazložen ugovor šteje le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (t. j. ugovornih navedb). Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da poslovno razmerje z upnikom priznava, prav tako da pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj višina glavnice in obračun obresti ni pravilen, ter za slednje predlagati izvedbo dokaza. Ker dolžnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je takšen ugovor že iz tega razloga neobrazložen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051813
OZ člen 103, 299, 299/1. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
pogodba o izrednem limitu - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - dvostranske vzajemne pogodbe - limitna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pojem potrošnika
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko skladno s 103. členom OZ druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod zakonskimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vse sporne pogodbe je toženec sklenil kot samostojni podjetnik, očitno za potrebe opravljanja svoje dejavnosti (nasprotnega ne trdi) in ne kot potrošnik. V obravnavanem sporu zato določbe o varstvu potrošnikov niso relevantne.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. ZIZ člen 10, 10/2, 63, 63/1, 68, 68/5. ZNP-1 člen 1, 1/2, 100.
zahteva za vrnitev otroka - postopek zavarovanja - protipraven odvzem otroka - vrsta postopka - vrnitev otroka v državo izvora - običajno bivališče - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna ureditev stanja - obnova postopka - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba določb ziz
Sklep o vrnitvi otroka na podlagi Haaške konvencije je po vsebini še vedno najbližji začasni odredbi. Pritožbene navedbe, da mora sodišče tak postopek na podlagi drugega odstavka 1. člena ZNP-1 izvesti po pravilih nepravdnega postopka, niso utemeljene. A tudi v skladu s 100. členom ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.
Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo takojšnjo vrnitev otrok v Švico, ki je po svoji pravni naravi, kot je bilo obrazloženo, najbližje sklepu o začasni odredbi, ni eden tistih, v katerem je obnova postopka dovoljena.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - zavržena pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, ni dovoljena.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki toženca, da naj bi bila izpodbijana sodba sodba presenečenja, ker je zmoten zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja pasivne legitimacije toženca. Prepoved sodbe presenečenja stranke namreč ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z dokaznim ravnanjem sodišča in z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in zaključki. Stranko prepoved sodbe presenečenja varuje le pred izgubo možnega učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Toženec sicer pravilno opozarja na to, da bi lahko kupec na tem vozilu pridobil lastninsko pravico ob izpolnitvi predpostavk, ki jih predpisuje 64. člen SPZ. S tem v zvezi pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da glede na okoliščine zatrjevanega nakupa vozila, zgolj predložitev s strani tožnika neizpolnjenega pooblastila in prometnega dovoljenja odjavljenega vozila ne izkazujeta dobre vere toženca. Ob takšnem pravilnem zaključku sodišča prve stopnje pa je ob pravilni uporabi 64. člena SPZ zaključiti, da do spremembe lastništva predmetnega vozila na podlagi kupoprodaje z dne 11. 8. 2018 ni prišlo, da je njegov lastnik še vedno ostal tožnik.
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - izpolnitev obveznosti - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Dolžnik zgolj posplošeno zatrjuje, da je v celoti poravnal obveznost po povzetem izvršilnem naslovu, saj svojega obračuna niti ne predloži. Obračun sodišča prve stopnje je v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo tudi sodišče druge stopnje, ki pa ni pokazal nepravilnosti.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dobroverna posest - dobroverni posestnik - zakonita in dobroverna posest - domneva dobre vere - dedni dogovor
Tožniki so sporno zemljišče priposestvovali ob upoštevanju priposestvovalne dobe njihovega pravnega prednika in se je v letu 2000 priposestvovalna doba že iztekla.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor zaradi motenja posesti - posest motornega vozila - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - uporaba sile
Uporaba javnega prevoza terja neprimerno večjo aktivnost tožnice in njenih otrok, traja dlje časa ter je bistveno bolj naporna. Na takšen način pa se bistveno zniža kvaliteta življenja tožnice (kakor tudi njenih otrok), zaradi česar ji po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nastaja težko nadomestljiva škoda. Tudi grožnje ter samovoljni odvzem posesti avtomobila (celo v času, ko je bil dogovorjen prevzem otrok), ki je tožnici popolnoma onemogočil njegovo uporabo, bi lahko opredelili kot uporabo sile iz 272. člena ZIZ.
stiki z otrokom - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - hitrost postopka - stiki v korist otroka
Regulacijska začasna odredba je tudi v postopkih, kjer se urejajo družinska razmerja, izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je resnično nujno, torej če z verjetnostjo ugotovi, da bi brez njene takojšnje izdaje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ter bi bil zaradi tega ogrožen.
Prav tako v postopku zavarovanja, ki terja hitro odločanje, da se prepreči akutna ogroženost, sodišču ni bilo treba postaviti izvedenca klinične psihologije, temveč bo ta dokazni predlog lahko pomemben v novem sodnem postopku, če bo do njega prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.