CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051813
OZ člen 103, 299, 299/1. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
pogodba o izrednem limitu - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - dvostranske vzajemne pogodbe - limitna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pojem potrošnika
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko skladno s 103. členom OZ druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod zakonskimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vse sporne pogodbe je toženec sklenil kot samostojni podjetnik, očitno za potrebe opravljanja svoje dejavnosti (nasprotnega ne trdi) in ne kot potrošnik. V obravnavanem sporu zato določbe o varstvu potrošnikov niso relevantne.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 138, 139, 140, 143/2, 183, 189, 190.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Mnenje centra za socialno delo je strokovno mnenje, ki ima v tovrstnih postopkih nedvomno posebno težo, saj gre za mnenje strokovno usposobljenih delavcev centra za socialno delo, vendar ga kljub temu ne gre (povsem) enačiti z izvedenskim mnenjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053258
ZASP člen 5, 101, 141a, 141g.
avtorska pravica - avtorsko delo - pravice izdelovalca podatkovne baze - podatkovna baza - avtorsko delo iz delovnega razmerja - avtorska pravica v delovnem razmerju - obveznost iz delovnega razmerja - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest - neizvedba dokaznega predloga - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko sodišče ni odpravilo nejasnosti oz. nasprotovanj med zaključki obeh izvedencev, je naredilo relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati pa pri odločanju o temelju zahtevka sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem galeristike ali umetnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto-2 člen 3, 3/2, 3/2-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka na dela prost dan - prvi naslednji delavnik - priporočena poštna pošiljka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Storitev priporočene poštne pošiljke se izvaja kot univerzalna poštna storitev (3. točka drugega odstavka 3. člena ZPSto-2), ki jo kot pooblaščeni izvajalec izvaja Pošta Slovenije, skupaj s pogodbenimi partnerji, med katerimi je tudi družba Petrol s svojimi kontaktnimi točkami. Zanjo veljajo torej enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
Zavarovanje traktorja je povezano s krivdo voznika traktorja. Voznik traktorja je bil prvi tožnik, škoda na poškodovanem osebnem vozilu je bila povzročena s traktorjem, torej je do poškodovanja osebnega vozila, ki je v solasti tožnikov, oziroma druge tožnice, prišlo pri uporabi traktorja, navedenega v zavarovalni polici, katerega lastnik je pravna oseba.
Zato je tožbeni zahtevek druge tožnice odškodninski zahtevek tretje osebe, gre za zavarovano nevarnost v skladu s 1. členom Splošnih pogojev.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zagovor obdolženca - ocena obdolženčevega zagovora - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - razveljavitev sodbe
Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 58, 58/3, 61, 61/3. ZPP člen 214, 362, 362/1.
ugovor po izteku roka - opozicijski razlogi - neprerekana dejstva - napotki pritožbenega sodišča
V ugovoru po izteku roka je dolžnik pri podajanju ugovornih razlogov glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.
Dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno.
Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične, tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen.
Identifikacijski znak za nepremičnino, ki je predmet stvarnopravnega tožbenega zahtevka, je parcelna številka in katarska občina ali ID znak pri nepremičnini.
V točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje navedene nepremičnine so identificirane s parcelno številko in številko ter imenom katarske občine, zato so določene z ustreznimi identifikatorji. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je ustrezen identifikator za določenost nepremičnine le ID znak nepremičnine.
SPZ člen 8, 44, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 108, 109, 113. SZ-1 člen 3, 20.
ustanovitev etažne lastnine - skupni del stavbe - pogodba o delitvi solastne stvari - načini pridobitve lastninske pravice - delitev solastnine - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine - solastnina etažnih lastnikov - navidezna solastnina - posebni skupni del - sestavina nepremičnine - atrij kot posebni skupni del - atrij kot sestavni del stanovanja - superficies solo cedit
Z ustanovitvijo etažne lastnine posamezni deli stavbe pridobijo položaj samostojne nepremičnine. Spremeni pa se tudi pravni položaj parcele - ta ni več samostojen predmet lastninske pravice pač pa postane skupni del stavbe v etažni lastnini in je (po ustreznih idealnih deležih) akcesorna lastninski pravici etažnih lastnikov.
V primeru, da ima del zemljišča svojo parcelno številko in je določen kot sestavni del stanovanja, se šteje za del stanovanja in ne kot posebni skupni del.
Ker gre za skupni del stavbe, zemljišče ni v samostojnem pravnem prometu in zato priposestvovanje ni mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052813
ZPP člen 156, 156/1, 185, 185/1, 214, 214/1, 214/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 3, 4, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 23, 23/3, 32, 32/1.
sprememba tožbe - prevozna pogodba v cestnem prometu - špedicijska pogodba - pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - mednarodni tovorni list (CMR) - namerna kršitev - kršitev pogodbe - izguba tovora - odgovornost prevoznika - višina nastale škode - preklic naroka - separatni pravdni stroški - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
Učinek sprejema ponudbe in s tem sklenitve prevozne pogodbe je bil ustvarjen že s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila registrske številke vozil, ki bodo zanjo opravila prevoz. Ta vozila so nato tudi prispela na naklad, tožena stranka pa tožeče stranke, ne ob prejemu naloga za prevoz, niti kasneje, ni seznanila s tem, da ne gre za njena vozila. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je tožena stranka ponudbo tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem v celoti sprejela.
Špediter je sicer res organizator prevoza in vseh storitev, ki se navezujejo na prevoz, kar med drugim obsega tudi sklenitev prevozne pogodbe. Ni pa nobene ovire, da špediter posameznih pravnih poslov oziroma dejanj, ki so predmet špedicijske pogodbe, ne bi opravil sam.
Iz prevozne pogodbe izvira prevoznikova obveznost, da na podlagi prevozne pogodbe prepelje tovor in odpremnega v namembni kraj. Izguba tovora pomeni kršitev te obveznosti in povzroči odgovornost prevoznika. Tožena stranka, ki je nalog za prevoz posredovala naprej svojemu podprevozniku, čeprav se je zavezala, da tega ne bo storila, odgovarja za ravnanje svojega podprevoznika kot za svoje lastno ravnanje.
odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - rokovni predlog - predpostavka za uveljavljanje odškodnine - materialni sosporniki
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zakon za izpolnjenost predpostavke za vložitev zahteve za pravično zadoščenje zahteva tako obstoj objektivnega dejstva, torej, da so bila v postopku, ki je predmet presoje, vložena zgoraj navedena pospešitvena sredstva (objektivni pogoj), ter tudi, da je pospešitvena sredstva vložila stranka, ki zahteva pravično zadoščenje v konkretnem postopku (subjektivni pogoj).
Samo dejstvo vložitve pospešitvenega sredstva se ne razteza tudi na ostale stranke oziroma sospornike v matičnem postopku. Z vložitvijo pospešitvenega sredstva namreč posamezna stranka izkaže svoje nestrinjanje s potekom postopka.
Res je, kot to zatrjuje pritožba, vodilno načelo ZVPSBNO, da se strankam sodnih postopkov omogoči učinkovito uveljavljanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je vložitev pospešitvenega sredstva vezana tudi na zagotovitev njenega dostopa do morebitnega kasnejšega odškodninskega zahtevka, kar jasno izhaja iz stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga je zavzelo v sklepu Nezirović proti Sloveniji.
vznemirjanje lastninske pravice - zamenjava ključavnice
Dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke.
vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja - pasivnost udeleženca - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko neugodno, da so na podlagi izpodbijane odločitve štirje zgoraj navedeni sporni deli ostali v njeni lasti, čeprav je sama lastninsko pravico ves čas postopka zanikala. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik. Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi. Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter pobudo prepustila domnevnim pridobiteljem spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice niso uveljavljali in izkazovali, žal bremeni njo. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov. Čeprav se na ohranjeno lastninsko pravico nasprotne udeleženke res navezujejo določene pravne in ekonomske posledice, pa to na odločitev ne more vplivati. Položaj pritožnice v tem pogledu ne bo slabši, saj je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - zavržena pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, ni dovoljena.