KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZDavP-2 člen 321, 321/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZKP člen 272, 272-3, 277, 277/1, 277/1-3.
objektivna identiteta - prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - kršitev kazenskega zakona - ugovor zoper obtožbo
Po primerjavi prekrškov, kot so opisani v pravnomočni odločbi oziroma sodbi o prekršku, in kaznivim dejanjem, opisanim v obtožbi, tako tudi pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da pri ravnanju, ki je predmet obravnave, ne gre za identična ali v bistvenem enaka dejstva in okoliščine tistim dejstvom in okoliščinam, ki so bila podlaga za odločitev v že razsojeni stvari o prekršku. Zato objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem ni podana. Pravilno je namreč naziranje pritožbe, da gre pri očitanem kaznivem dejanju za poseg v pravno dobrino, ki se navzven izkazuje z ravnanjem obdolženca v nasprotju z interesi gospodarske družbe ter pridobitvijo protipravne premoženjske koristi zase in povzročitvijo velike premoženjske škode družbi, kakor tudi v njegovem takšnem izrecnem namenu. Nič od navedenega se obdolžencu pri prekršku ni očitalo, temveč se mu je očitala storitev prekrškov na škodo državnega proračuna, ko ob dvigih in izplačilih ni bil izračunan in odtegnjen davčni odtegljaj akontacija dohodnine. Nenazadnje pa se razlikuje tudi zatrjevana kršitev blanketnih norm, saj se obtožba sklicuje na kršitev določbe prvega odstavka 263. člena v zvezi s 515. členom ZGD-1, in ne na določbo prvega odstavka 321. člena ZDavP-2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - grajanje izvedenskega mnenja - kršitev ustavnih pravic - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - graja dokazne ocene
Iz vsebine povzetih pritožbenih navedb je razbrati, da vse navedene kršitve pritožnik uveljavlja kot posledico nestrinjanja z vsebino mnenja izvedenca medicinske stroke. S kritiko dela dolgoletnega, priznanega sodnega izvedenca medicinske stroke si namreč pritožnik prizadeva le za drugačno oceno poškodb, ki bi jih naj zadobil ob obravnavanem dejanju obdolženec.
Prav tako ne drži, da (na splošno) o odškodninski odgovornosti koncesionarja (tretjim osebam) ni mogoče sklepati na podlagi določb ZGJS. V 51. členu ZGJS je namreč predpisana odgovornost koncesionarja za škodo, povzročeno s strani njegovih zaposlenih uporabnikom ali drugim osebam. Da je za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane gospodarske javne službe povzroči koncesionar (uporabnikom ali drugim osebam) primarno odgovoren prav slednji, pa izhaja tudi iz 53. člena ZGJS, ki sicer predpisuje subsidiarno odgovornost koncedenta za takšno škodo.
Glede na pravkar povedano pritožba ne more biti uspešna (niti) s sklicevanjem na stališča VSL, zavzeta v sodbi II Cp 540/2008 z dne 1. 10. 2008, bistvo katerih je, da na koncesionarja z ZGJS ni prenešeno nobeno dolžnostno ravnanje, ureditev medsebojnega razmerja (v koncesijski pogodbi) v zvezi z morebitno škodo pa da ne more ustanavljati neposredne odškodninske odgovornosti koncesionarja napram tretjim osebam. Vrhovno sodišče RS je že v sklepu II Ips 19/2007 z dne 8. 10. 2009 zavzelo stališče, da ZGJS in Obligacijski zakonik dajeta dovolj podlage za sklep, da je neposredna odgovornost izvajalca rednega vzdrževanja cest v razmerju do uporabnika teh cest podana, čemur je sledila tudi novejša sodna praksa višjih sodišč.
vznemirjanje lastninske pravice - zamenjava ključavnice
Dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke.
izvedensko mnenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - relativna bistvena kršitev določb postopka - tekoče stopnice - nastanek škode
Izvedenec ni podal mnenja o mehanizmu nastanka poškodbe z medicinskega vidika, pač pa je, upoštevaje izpovedbe tožnice in prič, ugotovil, kar pritožbeno ni sporno, da je tožnica stopila prva na tekoče stopnice, naslednja je bila njena mati in za njo je stopila tožničina stara mati - priča A. A., in glede na te izpovedbe ter oceno, da ne more priti do takšne spolzkosti površine stopnic, da bi posledično uporabnik padel pri pravilni uporabi stopnic, ocenil, da se je tožnica poškodovala pred vrhom tekočih stopnic ter da je poškodbo povzročil spotik in ne zdrs. Sodišče prve stopnje upravičeno glede mesta padca ni sledilo tožnici in njeni materi, pač pa izvedencu in ob pravilni dokazni oceni tožnice in prič pravilno ocenilo, da do nastanka poškodbe tožnice ni moglo priti na začetku stopnic - spodaj, in sicer tako zaradi fizikalnih lastnosti (časovne in krajevne razdalje) kot tudi zaradi same narave utrpelih poškodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051816
ZPP člen 142, 142/4, 214. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za izvedeno delo - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - vabilo na narok za glavno obravnavo - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve
Tožena stranka je sicer res predložila pisno pogodbo, vendar je tožeča stranka nato pojasnila, da dela, ki so predmet tega postopka, ne temeljijo na tej pisni pogodbi, pač pa na istovrstni, vendar naknadno sklenjeni ustni pogodbi. Dela, ki so opravljena po predloženi pisni pogodbi, niso predmet te pravde. Obseg in vrednost predmetnih del je bila dogovorjena kasneje med tožnikom in predstavnikom tožene stranke, dela pa so se izvajala (kasneje) v januarju in februarju 2019. Tožena stranka opravljenih del nikoli ni grajala, temveč je nasprotno obljubljala njihovo plačilo, česar pa ni izvedla, kar potrjuje tudi izpis SMS sporočil med tožnikom in predstavnikom tožene stranke.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. ZIZ člen 10, 10/2, 63, 63/1, 68, 68/5. ZNP-1 člen 1, 1/2, 100.
zahteva za vrnitev otroka - postopek zavarovanja - protipraven odvzem otroka - vrsta postopka - vrnitev otroka v državo izvora - običajno bivališče - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna ureditev stanja - obnova postopka - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba določb ziz
Sklep o vrnitvi otroka na podlagi Haaške konvencije je po vsebini še vedno najbližji začasni odredbi. Pritožbene navedbe, da mora sodišče tak postopek na podlagi drugega odstavka 1. člena ZNP-1 izvesti po pravilih nepravdnega postopka, niso utemeljene. A tudi v skladu s 100. členom ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.
Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo takojšnjo vrnitev otrok v Švico, ki je po svoji pravni naravi, kot je bilo obrazloženo, najbližje sklepu o začasni odredbi, ni eden tistih, v katerem je obnova postopka dovoljena.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - izpolnitev obveznosti - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Dolžnik zgolj posplošeno zatrjuje, da je v celoti poravnal obveznost po povzetem izvršilnem naslovu, saj svojega obračuna niti ne predloži. Obračun sodišča prve stopnje je v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo tudi sodišče druge stopnje, ki pa ni pokazal nepravilnosti.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
smrt stranke - prekinitev izvršbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod terjatve ali obveznosti - prehod zapustnikovih dolgov na dediče - izvršba zoper dolžnikove dediče - zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - ustavitev izvršilnega postopka
Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen ZD, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
Sodišče prve stopnje je pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja. Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
predlog za zavarovanje dokazov - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokazno breme - splošno znana dejstva - nedopustna pritožbena novota
Tudi če bi šlo za splošno znana dejstva, bi jih tožnika v svojem predlogu morala navesti. Peti odstavek 214. člena ZPP določa samo, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni treba (pravočasno) navesti.
vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja - pasivnost udeleženca - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko neugodno, da so na podlagi izpodbijane odločitve štirje zgoraj navedeni sporni deli ostali v njeni lasti, čeprav je sama lastninsko pravico ves čas postopka zanikala. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik. Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi. Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter pobudo prepustila domnevnim pridobiteljem spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice niso uveljavljali in izkazovali, žal bremeni njo. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov. Čeprav se na ohranjeno lastninsko pravico nasprotne udeleženke res navezujejo določene pravne in ekonomske posledice, pa to na odločitev ne more vplivati. Položaj pritožnice v tem pogledu ne bo slabši, saj je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki pravilno ugotavlja, da pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 1723/2020 z dne 7. 9. 2021, ni dovoljena.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi
Dolžnik s trditvami, da stanovanje potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora oziroma s trditvami o slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju, zaključka o tem, da te trditve v tej fazi postopka ne preprečujejo izvršbe na nepremičnino, ne more izpodbiti.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
preživljanje staršev - dolžnost preživljanja staršev - trditveno in dokazno breme - preživninski zavezanec - zamudna sodba - pasivnost tožene stranke - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - obrazložitev zamudne sodbe - preizkus zamudne sodbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje
Toženec kot zavezanec za plačilo preživnine na podlagi 185. člena DZ, bi se svoje obveznosti lahko razbremenil z ugovorom, da njegove premoženjske zmožnosti niso tako dobre, da bi lahko preživljal tudi svojega očeta. Pri tem ugovoru bi moral zatrjevati in dokazati, kakšno je njegovo premoženjsko stanje. Omejitev obveznosti preživninskega zavezanca je določena v njegovo korist, zato je na njem tudi trditveno in dokazno breme o pravno pomembnih okoliščinah za upoštevanje te omejitve. Na tožnikovi strani tega bremena ne more biti, saj omejitev ni določena v njegovo korist, poleg tega v tožbi tudi pove, da ve le to, da je toženi edini od njegovih otrok, ki je zaposlen, ne ve pa kakšno je njegovo premoženjsko stanje in da je preživnino za toženca plačeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.