KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051526
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/4.
denarna kazen - plačilo na obroke
Tako se kot neutemeljeno pokaže obsojenčevo vnovično prizadevanje za "zamrznitev" zapadlih finančnih obveznosti, saj mu je prvostopenjsko sodišče na isti predlog že omogočilo, da izrečeno denarno kazen poravna v najdaljšem zakonsko dopustnem roku, medtem ko instituta "zamrznitve" materialni zakon niti ne omogoča.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga obramba, pač pa je dolžno izvesti zgolj dokaze, na podlagi katerih se ugotavljajo za konkretno zadevo pravno relevantna dejstva. Sodišče sme tako zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki bi se naj s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost
Oškodovanko je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo kot verodostojno. Povsem sprejemljivo je, da se ni spomnila podrobnosti in sklepanje pritožbe, da je obdolženec ni mogel zvabiti v delavnico, ker je bila ta vselej zaklenjena (ob tem ko je J.F. prav tako povedal, da so se zadrževali tudi v delavnici - zaslišanje priče dne 2. 12 2019 in 24. 2. 2021), ne morejo omajati pravilnosti ocene, da oškodovanki, ko je opisala obdolženčevo ravnanje, s katerim je posegel v njeno spolno nedotakljivost, ne gre verjeti. Obravnavan travmatičen poseg v spolno integriteto je doživljala v obdobju starosti 7 in 8 let in ni mogoče pričakovati, da bi si toliko star otrok natančno zapomnil okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, razumljivo pa je, da si je zapomnila obdolženčevo ravnanje, ki je predstavljalo spolni napad nanjo, kar je mogoče povzeti tudi iz mnenja izvedenke pedopsihiatrinje.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dobroverna posest - dobroverni posestnik - zakonita in dobroverna posest - domneva dobre vere - dedni dogovor
Tožniki so sporno zemljišče priposestvovali ob upoštevanju priposestvovalne dobe njihovega pravnega prednika in se je v letu 2000 priposestvovalna doba že iztekla.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - predložitev dokazov - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ustavno sodišče je v odločbah Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010, postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora. Tako se kot neobrazložen ugovor šteje le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (t. j. ugovornih navedb). Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da poslovno razmerje z upnikom priznava, prav tako da pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj višina glavnice in obračun obresti ni pravilen, ter za slednje predlagati izvedbo dokaza. Ker dolžnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je takšen ugovor že iz tega razloga neobrazložen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - odsotnost pravdne stranke
Opravičljivega razloga za zamudo ne more predstavljati okoliščina, da je bil tožnik na letnem dopustu in da ni pregledoval elektronske pošte, ker ni pričakoval pošte s strani sodišča, njen pooblaščenec pa za njeno odsotnost ni vedel.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - negativno dejstvo - dokazno breme
Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.
Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.
Zavarovanje traktorja je povezano s krivdo voznika traktorja. Voznik traktorja je bil prvi tožnik, škoda na poškodovanem osebnem vozilu je bila povzročena s traktorjem, torej je do poškodovanja osebnega vozila, ki je v solasti tožnikov, oziroma druge tožnice, prišlo pri uporabi traktorja, navedenega v zavarovalni polici, katerega lastnik je pravna oseba.
Zato je tožbeni zahtevek druge tožnice odškodninski zahtevek tretje osebe, gre za zavarovano nevarnost v skladu s 1. členom Splošnih pogojev.
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zagovor obdolženca - ocena obdolženčevega zagovora - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - razveljavitev sodbe
Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.
smrt stranke - prekinitev izvršbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod terjatve ali obveznosti - prehod zapustnikovih dolgov na dediče - izvršba zoper dolžnikove dediče - zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - ustavitev izvršilnega postopka
Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen ZD, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
Sodišče prve stopnje je pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja. Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.
namestitev v rejništvo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - otrokovi stiki - največja korist otroka
Ključno je, kot izhaja iz mnenja CSD (ki ga nasprotna udeleženka med postopkom ni prerekala, prav tako pa ga ne more izpodbiti z nekonkretiziranim pritožbenim očitkom o nepravilnostih delovanja CSD), da, navkljub temu, da nasprotna udeleženka na svoj način izraža ljubezen, skrb in navezanost na A. A., temu v svojem domačem okolju ni zmožna zagotoviti pogojev za normalni psihofizični razvoj. A. A. je, dokler je bival z nasprotno udeleženko, imel hude vedenjske težave, od kar je začel bivati pri starih starših, pa je naredil velike korake v svojem razvoju, na področju odprave zaostankov pri šolskem delu, pri upoštevanju vzgojnih meja, glede prehrane ipd., kar vse izhaja iz neprerekanih mnenj in poročil CSD. Navedeno nedvomno potrjuje pravilnost odločitve o namestitvi v rejništvo.
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZPSto-2 člen 3, 3/2, 3/2-3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - iztek roka na dela prost dan - prvi naslednji delavnik - priporočena poštna pošiljka - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Storitev priporočene poštne pošiljke se izvaja kot univerzalna poštna storitev (3. točka drugega odstavka 3. člena ZPSto-2), ki jo kot pooblaščeni izvajalec izvaja Pošta Slovenije, skupaj s pogodbenimi partnerji, med katerimi je tudi družba Petrol s svojimi kontaktnimi točkami. Zanjo veljajo torej enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki pravilno ugotavlja, da pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 1723/2020 z dne 7. 9. 2021, ni dovoljena.