ZDR-1 člen 54, 54-8, 56, 118.. ZPP člen 2, 2/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 75.
sodna razveza - denarno povračilo - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko dne 19. 6. 2017 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2019 za delovno mesto vodja prevzemov in za polni delovni čas. Razlog, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, je bila priprava na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Pred tem je tožnica od 2. 1. 2014 do 11. 4. 2017 pri toženi stranki preko študentskega servisa kot študentka opravljala delo, za katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ga je opravljala v organiziranem delovnem procesu tožene stranke, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo drugi zaposleni, ki so v delovnem razmerju. Opravljala je delo, ki je bilo po vsebini enako delu vodje prevzemov, kar izhaja tudi iz e-korespondence, ki jo je tožnica vložila v spis. Na podlagi tega je pravilno zaključilo, da je imela tožnica za opravljanje tega dela več kot dve leti delovnih izkušenj. Nadalje je ugotovilo tudi, da tožnice v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v delo ni nihče uvajal in pravilno zaključilo, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 19. 6. 2017 sklenjena v nasprotju z določbo 8. alineje 54. člena ZDR-1 za določen čas, zaradi tega je bila skladno z določbo 56. člena ZDR-1 sklenjena za nedoločen čas. Tožnici tako delovno razmerje pri toženi stranki ni moglo prenehati zaradi poteka časa, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji je delovno razmerje trajalo do dneva sodne razveze 31. 1. 2021.
zahteva za sodno varstvo - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - kolesar - zakonitost odredbe o pregledu
Ker je v obravnavani zadevi jasno izkazano, da je storilec bil neposredni udeleženec prometne nesreče, je podana situacija iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki pooblašča policista, da udeležencu prometne nesreče odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Namen te določbe je po mnenju pritožbenega sodišča na eni strani v tem, da se udeleženca prometne nesreče na samem kraju ne obremenjuje še s preizkusi, če policist oceni, da bi pri tem težko sodeloval, po drugi strani pa se s tem zagotavlja najbolj zanesljiva ugotovitev dejstev, ki so pomembna pri obravnavanju prometnih nesreč tj. ali je bil udeleženec pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi.
Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu.
postopek o prekršku proti mladoletniku - izrek sklepa - dejanski stan prekrška
Obrazložitev sklepa o prekršku mora vsebovati tudi razloge o odločilnih dejstvih z navedbo, katera dejstva sodišče šteje za dokazana oziroma za nedokazana in iz katerih razlogov. Dokazna ocena sklepa mora vsebovati obrazložitev tudi o subjektivnem delu dejanskega stanja obravnavanega prekrška, to je o stopnji mladoletnikove krivdne odgovornosti za storitev očitanih prekrškov.
Iz obrazložitve pa ne izhajajo razlogi in dejstva, na podlagi katerih je sodišče zanesljivo (z gotovostjo!) ugotovilo, da je mladoletni storilec storil vseh šest, v izreku pod točko A) navedenih prekrškov, niti iz obrazložitve ne izhaja pravna podlaga očitanih prekrškov. Prav tako pa so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih in sicer o mladoletnikovem subjektivnem delu dejanskega stanja vseh obravnavanih prekrškov, torej o stopnji njegove krivdne odgovornosti pri domnevni storitvi obravnavanih prekrškov, ne glede na dejstvo, da iz izreka izpodbijanega sklepa v skladu z določbo prvega odstavka člena 186 ZP-1 ne izhaja, da je mladoletni storilec spoznan za odgovornega storitve očitanih prekrškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052065
ZIntPK člen 75. ZDIJZ člen 10a, 10a4. OZ člen 131.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - nezakonito razkriti podatki - odškodninska odgovornost države - varstvo osebnih podatkov - premoženjska in nepremoženjska škoda - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - kršitev osebnostnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - aplikacija Supervizor - razžalitev
Tudi okoliščina, da so bili objavljeni podatki resnični, sama po sebi ne more pretrgati vzročne zveze. Iz obrazložitve sklepa VSRS je razvidno, da je varstvo osebnih podatkov (tudi resničnih) ustavno varovano in da je vanje dovoljeno posegati (torej, tudi objavljati jih) le, če za to obstoji podlaga v zakonu. Slovenski pravni red je torej dal prednost pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pred naravnopravno "pravico do resnice".
ZPP člen 108, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 311.
trditveno in dokazno breme - materialni pobot - nesklepčnost tožbe - procesni pobotni ugovor - nerazumljivost izreka
Izraz nesklepčnost tožbe ZPP omenja le enkrat in sicer v tretjem odstavku 318. člena tega zakona. Tožba je po temelju nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožnika, torej iz dejstev, ki jih navede v tožbi in ostalih vlogah v prid predlogu, naj sodišče ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, ne izhaja, da je ta po zakonu utemeljen. Po višini pa je nesklepčna takrat, kadar v tožbenih navedbah ni pojasnjeno, zakaj je utemeljen ravno vtoževani znesek. Tožbeni zahtevek mora biti tudi določen. Če ta ni določen, je tožba nepopolna (prvi odstavek 180. člena ZPP). V takem primeru jo mora sodišče skladno z določili iz 108. člena ZPP vrniti tožnici v popravek. Če pa je ta sicer določen, v tožbenih navedbah pa ni pojasnjeno, zakaj je utemeljen ravno tisti znesek, plačilo katerega tožnik zahteva, pa je tožba po višini nesklepčna.
Le v primeru, če je tožba sklepčna po temelju in po višini, je sodišče skladno z določili ZPP zavezano izvajati dokaze. Če ni sklepčna (ob predpostavki, da gre za neodpravljivo nesklepčnost), mora sodišče tožbeni zahtevek brez izvajanja dokazov zavrniti.
Vprašanje sklepčnosti tožbe je materialno pravno vprašanje, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Iz tega razloga se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem ali je tožba sploh sklepčna. Pritožbeno stališče, da to lahko stori le na ugovor toženke, pa je glede na navedeno pravno zmotno.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela po pogodbi o zaposlitvi s 26. 9. 2011, pred tem pa pri pravnih prednikih v skupnem trajanju 26 let. Toženka ni uspela dokazati, da je imela tožnica manj delovne dobe kot delavci, ki so ohranili zaposlitev. Na ta kriterij dopolnjene delovne dobe za določitev presežnega delavca se je namreč sklicevala toženka v odpovedi, njegove pravilne uporabe pa ni dokazala. Kar trinajst delavcev je namreč imelo bistveno krajšo delovno dobo kot tožnica, vsi manj kot šest let, večina pa zgolj dve ali tri leta.
Toženka se je v odpovedi sklicevala le na navedeni kriterij, ne tudi na kriterij usposobljenosti delavcev za različna dela, kot napačno trdi toženka in neutemeljeno uveljavljanja protispisnost (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) glede vsebine odpovedi. To je sodišče prve stopnje pravilno povzelo - da gre za objektivni kriterij delovne dobe pri delodajalcu, ter da ima tožnica manj delovne dobe od preostalih zaposlenih na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela.
Četudi toženka kriterija usposobljenosti v odpovedi ni navedla, ji je sodišče prve stopnje omogočilo dokazovanje tudi v tej smeri, a je po izvedenem dokaznem postopku vseeno zaključilo, da toženka tudi pri dokazovanju tega kriterija ni bila uspešna.
tedenski počitek - misija - vojska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
S pritožbo tožena stranka utemeljeno graja oblikovanje dokazne ocene izvedenih dokazov in s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine od B1 do B46, torej tudi listini pod B23 in B24 - gre za prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 21. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
Oba opisa sicer izhajata iz istega historičnega dogodka ter iz istih dokazov, vendar pa so dejstva, ki jih ugotavljata oba organa, bistveno različna, zato obravnavano dejanje prekrška prestavlja le del dejanskega stanja, ki ga zajema tudi očitano kaznivo dejanje, ne glede na to, kako ga je upravičeni tožilec pravno opredelil, saj opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa zajema še očitek o storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, kar je ključen zakonski znak za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki pa ga opis prekrška ne vsebuje.
Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.
ZPP člen 6, 6/1, 7, 212. ZIZ člen 272, 272/2, 272-2, 272/2-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - glasovalne pravice družbenikov - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - test reverzibilnosti - pogoj reverzibilnosti - trditveno breme
Poleg ene od alternativno določenih predpostavk drugega odstavka 272. člena ZIZ mora biti izpolnjena tudi predpostavka reverzibilnosti kot samostojna predpostavka.
Tožnica bi morala torej najprej sploh izkazovati, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za tožence, če predlogu o glavni stvari ne bi bilo ugodeno, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, da bi potem sodišče prve stopnje lahko preverilo, ali instrumentarij korporacijskega prava, na katerega se pritožnica sklicuje, to omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00051970
ZFPPIPP člen 127. ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3, 274, 343, 343/1, 346, 346/1, 363, 363/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vročitev sklepa - rok za pritožbo - začetek teka roka za pritožbo - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - litispendenca
Pritožbeni rok začne teči šele naslednji dan po vročitvi odločbe, tako da je v tem že upoštevano, da se da stranki dovolj časa za seznanitev z vsebino sklepa. Ustava Republike Slovenije v 25. členu res zagotavlja pravico do pritožbe, vendar pa je taka pravica že po naravi stvari (zaradi pravne varnosti in načela pravnomočnosti) vedno vezana na rok, ki ga upnik ni upošteval, določeni rok pa je tudi dovolj dolg, zato je upnik sam tisti, ki si je odvzel pravico do pritožbe.
V skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sme stranka postopka v ugovornem roku podati tudi predlog za oprostitev, odloga ali obročno plačilo sodnih taks. Predlog, ki je vložen izven ugovornega roka zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ne more učinkovati že za prej vloženo pritožbo in pritožnik niti nima interesa za vložitev takega predloga.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je med strankama postopka obstajal ustni dogovor o višini plače, in sicer v višini 4,00 EUR neto za uro dela. Res je, kar navaja toženka, da sta se stranki tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi dogovorili o višini plače in da je toženka tožnici plačo izplačevala v višini, kot je bila dogovorjena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, če pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za delavca ugodnejše), velja tak ustni dogovor oziroma ustna pogodba.
ZPP člen 116, 116/1, 205, 205/1-4, 207, 207/2, 359.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje sodnih pisanj - napake pri vročanju - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zavrnitev - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prepoved spremembe na slabše - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožeča stranka svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljila izključno na podlagi trditev o napakah pri vročanju, s temi navedbami ne more uspeti.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu obrambe, če gre za dokaz, s katerim želi obramba dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso relevantna, če je predlagan dokaz neprimeren ali nedosegljiv oziroma če je dejstvo, ki ga želi obramba dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi.
zavarovalnica kot pravdna stranka - povrnitev škode - odgovornost organizatorja športne prireditve - odgovornost organizatorja tekme - zavrnitev tožbenega zahtevka
Tožnik kot oškodovanec s tožbo uveljavlja neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega je po njegovih trditvah odgovorna zavarovanka. Odgovornost zavarovanke, K.Z.S. - organizatorja kolesarske dirke - pa ostaja pritožbeno sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00051777
ZPP člen 258, 261. ZIZ člen 59. ZGD-1 člen 636.
nedopustnost izvršbe - rubež premičnin - dejanski naslov poslovanja družbe - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register - zaslišanje stranke - neodziv vabilu na zaslišanje ali ustno obravnavo - izostanek stranke z naroka - oddelitev s prevzemom - odgovornost za obveznosti prenosne družbe
Ni utemeljeno pritožničino opozarjanje na to, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z ZPP odločitev sprejelo brez zaslišanja njenega zakonitega zastopnika A. A. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je dopustilo dokaz z njegovim zaslišanjem, ta pa se na vabilo za zaslišanje dne 7. 7. 2021, ki je bilo pooblaščencu tožeče stranke vročeno že dne 26. 5. 2021, ni odzval. Res je, kot to navaja pritožba, da je zakoniti zastopnik na sodišče 6. 7. 2021 poslal prošnjo za preložitev naroka, prav tako je res, da je pooblastilo za zastopanje tožeče stranke po dotedanjem pooblaščencu prenehalo. Navaja, da na sodišče ni želel brez pravne pomoči. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je pooblastilno razmerje med pritožnico in njenim odvetnikom prenehalo sporazumno. Za zakonitega zastopnika tožeče stranke torej to ni bilo nekaj nepričakovanega in neodvisnega od njegove volje. Tožeča stranka bi si, če je želela pravno pomoč, to v času med narokoma gotovo lahko priskrbela (najbolje, če bi to storila še prej, preden je, tik pred koncem postopka na prvi stopnji, sporazumno prekinila pooblastilno razmerje z odvetnikom, ki je do takrat ves čas vodil postopek). Sodišče prve stopnje je zato v skladu s 258. in 261. členom ZPP utemeljeno zaslišalo le zakonitega zastopnika nasprotne stranke.
zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - prenehanje ovire za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - dovoljenost predloga - rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti zaradi podane ovire iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne pomeni, da so zaradi tega obveznosti dolžnika postale neodpustljive.
Bodoči izbris iz kazenske evidence, do katerega bo prišlo v času teka preizkusnega obdobja, predstavlja novo okoliščino, ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi odpusta obveznosti z dne 26.8.2019, zato posledice pravnomočnosti tega sklepa niso ovira za ponovno odločanje. S tem sklepom tudi ni bilo pravnomočno odločeno o tem, katere obveznosti se ne odpustijo, temveč je bil predlog zavrnjen zaradi takratnega obstoja ovire za odpust obveznosti.
Zakon ne določa roka, v katerem je v primerih, kot je obravnavani, dopustno ponovno vložiti predlog za odpust obveznosti.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - sporna dejstva med dediči - določitev verjetnejše pravice - združitev pravd v skupno obravnavanje
Le ena od obeh (ali pa nobena) je bila lahko ob smrti zapustnika njegova zunajzakonska partnerka po kriterijih, ki jo izenačujejo z zakoncem. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo obe pretendentki hkrati, ker je njuna zatrjevana pravica manj verjetna od pravice zapustnikove hčerke, ki svojo pravico že ima na podlagi zakona. Nobenega razloga ali podlage pa ni bilo, da bi presojalo manjšo ali večjo verjetnost njunih navedb med seboj, eno "preferiralo" in le eno od obeh napotilo na pravdo. Obe imata enako pravico, da zahtevata sodno varstvo svoje pravice, ki jo zatrjujeta. Nenavaden zaplet, ki je nastal v situaciji, ko se zahtevka že vnaprej izključujeta, bo pravdno sodišče lahko rešilo z možnostjo združitve pravd, če bo do vložitve obeh tožb prišlo.