ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
zapustitev republike slovenije - rok za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o določitvi roka za prostovoljno zapustitev Republike Slovenije, ki ga je utemeljil s tem, da krivda za zamudo roka ni na strani tožnika, ampak je zamuda roka nastala zaradi neupoštevanja pravil postopka, saj tožnik ne zna slovensko, ni se odpovedal pravici do tolmača, moral pa bi imeti vedno zagotovljeno pravno pomoč in po potrebi pravico do prevajalske pomoči. Navedene okoliščine v konkretnem primeru ne pomenijo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
denacionalizacija - vrednotenje stavbnega zemljišča - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti
Ugotovitev trenutka prenosa posesti občini ali drugemu uporabniku je pravno pomemben za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 101.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - neustavnost odloka - pripravljalna dela v postopku razlastitve
Ker se izpodbijana odločba opira na ugotovitev o obstoju javne ceste, ki poteka po nepremičnini, predvideni za razlastitev, za kar je podlaga v občinskem odloku, ki je v nasprotju z Ustavo, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila 19. člen ZJC-B.
Upravni organ se ni opredelil do tega, zaslišanje katerih prič je štel kot dokaz, kakšna je vsebina izpovedb prič, ki so za upravni organ relevantna, in na kakšni podlagi ocenjuje zaslišanje prič kot verodostojno, zato je takšna obrazložitev v nasprotju z zahtevo iz 2. in 3. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
ZVO-1 člen 20. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (2012) člen 20, 20/3.
odpadki - ravnanje z odpadki - gospodarska javna služba - vključitev v sistem ravnanja z odpadki - odvoz smeti
Treba je razčistiti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva. Da se mora uporabnik javne službe na območju odloka občine vključiti v sistem zbiranja in prevoza odpadkov, določa tretji odstavek 20. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - vrednost nepremičnine - hipoteka - presežen cenzus - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zaradi zastavne pravice (hipoteke) tožnica, kot (so)lastnica prej navedene nepremičnine, pri razpolaganju z njo ni omejena in je tožena stranka pri odločanju o tožničini prošnji za dodelitev BPP to nepremičnino, oziroma solastniški delež na tej nepremičnini, pravilno štela kot upoštevno premoženje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - stroški odvetnika - plačilo pavšala
Zmotno je stališče toženke, da lahko sama presodi o tem, na katerega od možnih načinov bo odvetniku priznala potrebne stroške. Če namreč odvetnik stroške obračuna in tudi izkaže v dejanski višini, organ nima podlage, da jih obračuna pavšalnem znesku.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve
V zadevi ni sporno, da so bile leta 1941 vse nepremičnine v vl. št. ... k.o. ..., vpisane na ime „Reichsgau Kärnten“. Če je bila upravičenka tak zahtevek upravičena podati po ZRP, pa ga ni podala, glede na upravnosodno prakso ne more uspešno uveljavljati denacionalizacijskega zahtevka.
ustanova - razrešitev skrbnika - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega akta, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku (dopustnost pritožbe pomeni možnost za ponovno preveritev zadeve in morebitno dodatno obrazložitev izpodbijane odločitve), bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. V obravnavani zadevi izpodbijani sklep takšne obrazložitve ne vsebuje, zaradi česar njegov preizkus ni mogoč (podana je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjetni izgled za uspeh - opravljen pravniški državni izpit
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da prosilka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev pritožbe, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZUS-1. Navedeni pogoj za vložitev pritožbe je vsebovan tudi v pravnem pouku sklepa sodišča, s katerim je bila zavržena tožničina tožba. Tožnica je bila v pravnem pouku tudi poučena, da bo sodišče v nasprotnem primeru, na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Zato je utemeljen zaključek ,da tožnica v tej zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
Za začasni odvzem licence na podlagi 10. člena ZNPosr je bistveno, da nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja v roku, ki je določen v zakonu.
Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri vprašanju o lastništvu nepremičnine ali drugega premoženja pod točko „drugo“ zapisal le „črna gradnja, neprimerna za bivanje“. S tem v zvezi drugih dejstev in dokazov, kljub naknadnemu pozivu tožene stranke z dne 17. 10. 2019, naj se izreče glede ugotovljene vrednosti nepremičnine, ni navedel, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikova nepremičnina vredna 75.808,00 EUR. Na njeno presojo namreč ne more vplivati le omenjena gola (pavšalna) navedba v prošnji, saj tožnik ni določno opredelil, za katero nepremičnino gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja
Ker so razlogi za pritožbo bistveni za odločitev o zadevi, bi moral organ za brezplačno pravno pomoč dati stranki možnost, da se o tem izjavi oziroma jo pozvati, da glede tega svojo prošnjo dopolni. Na ta način bi bilo tožeči stranki omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku, upoštevajoč tudi vse ostale določbe ZUP, ki urejajo potek ugotovitvenega postopka, je mogoče sprejeti vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zadnje dejanje - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
Ker je bila pri zapisu sodne poravnave storjena napaka, zaradi katere sporno pravno razmerje med pravdnima strankama ni bilo dokončno rešeno, sta stranki sklenili novosodno poravnavo in z njo nadomestili prej sklenjeno poravnavo. Zadnje dejanje v postopku je bilo opravljeno tako šele s sklenitvijo nove sodne poravnave.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev - prednostna lista za dodelitev stanovanj
Pravila javnega razpisa so v naprej jasna in določena, tako da lahko komisija zgolj v okviru le-teh opravi točkovanje vloge in oblikuje prednostno listo prosilcev za stanovanja, namenjena za neprofitni najem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pravica stranke do izjave
Tožena stranka je na podlagi pridobljenih podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila v ugotovitvenem postopku in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnica se je o njih lahko izjasnila šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Tožnici bi moralo biti omogočeno, da poda izjavo o pridobljenih podatkih v zvezi z lastništvom in vrednostjo nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
spor med operaterjem in uporabnikom - reševanje sporov - električna energija - poraba - obračun
Tožnik je z obravnavno vlogo zahteval, naj toženka v skladu s prvim odstavkom 413. člena EZ-1 odloči o sporu, ki ga ima z distribucijskim operaterjem, v zvezi z zatrjevanim nezakonitim odklopom iz sistema. Že zaradi nespornega dejstva, da je določeno razmerje med tožnikom in distribucijskim operaterjem v času odklopa iz sistema obstajalo, saj ni sporno, da je bil tožnik pred tem na sistem priklopljen na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z dobaviteljem elektrike (C. d. o. o.), ni mogoče trditi, da tožnik z obravnavano zahtevo že na prvi pogled zahteva priznanje določene pravice ali pravne koristi, ki mu očitno ne pripada. Zavrženje tožnikove zahteve na navedeni pravni podlagi zato ni zakonito, kar pravilno navaja tožnik v tožbi.
ZBPP člen 37, 37/3, 40, 40/1, 40/5. ZKP člen 184, 184/1, 184/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zavrženje vloge
Odobrena BPP se je nanašala le na kazensko preiskovalno zadevo, ki se je vodila pod navedeno opravilno številko, in ne na kazensko zadevo I K 30492/2018, v zvezi s katero je bila izdana odločba Bpp 40/2018 z dne 30. 7. 2018. Zato se je po presoji sodišča končala z zaključkom preiskovalnega postopka, torej ko je preiskovalni sodnik spoznal, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno in poslal spise državnemu tožilcu; ta mora v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona.