sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije - razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih
Glede ocene strokovne komisije morajo biti navedeni jasni in določni razlogi, ki omogočajo presojo njene razumnosti in upoštevanja pogojev javnega razpisa. Iz razlogov mora izhajati, zakaj projekt po mnenju strokovne komisije bolj ali manj izpolnjuje posamezne kriterije razpisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po posebnem zakonu odobrena brezplačna pravna pomoč
Neutemeljeno je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je treba uporabiti določilo 3. člena ZBPP, saj naj bi bila tožnici zagotovljena brezplačna pravna pomoč po ZNP-1. Iz podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožnici ta pomoč dodeljena po posebnem zakonu in je pritrditi navedbam tožeče stranke, da zastopanja po CSD ni mogoče šteti kot brezplačne pravne pomoči. CSD namreč zgolj nadomešča polnopravno poslovno sposobnost stranke in je tako njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi nujno pooblaščenec v postopkih pred sodiščem, še posebej, če zaradi varovanja pravic stranke oceni, da bi bilo potrebno zastopanje po odvetniku, ker sam nima zadostnega strokovnega znanja. Pravico do ustreznega strokovnega zastopanja po odvetniku ima tako tudi oseba, ki ji je delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
brezplačna pravna pomoč - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - sodna poravnava - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči
Tožnik, ki je v pravdni zadevi (izplačilo odškodnine zaradi škode nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva) uspel, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti znesek, ki predstavlja polovico stroškov, izplačanih tožnikovemu pooblaščencu, saj je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobil premoženje, ki bistveno presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljenega mu BPP.
ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine
Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravica tretjega - udeležba v postopku
Tožnica v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo. Zato tožnica ne izpolnjuje predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 106.a člena ZZZDR za uveljavljanje sodnega varstva, in je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanjska hiša, v kateri stranka živi
Ker tožnik nima prijavljenega prebivališče na naslovu objekta, je organ za brezplačno pravno pomoč navedeno nepremičnino pravilno štel kot premoženje, ki se upošteva pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožena stranka je najprej z odločbo ugotovila, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno in da je tožnica dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, pri čemer je tožena stranka navedla, da bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zgolj odmerila stroške, izplačane iz sredstev BPP v obravnavani zadevi, pri čemer je kot podlago uporabila dva (tudi pravnomočna) sklepa tožene stranke, na podlagi katerega so bili iz sredstev BPP plačani stroški odvetniku.
Tožnica s sklenitvijo poravnave o delitvi iskupnega premoženja ni pridobila premoženja ali dohodkov, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da pogoji iz 48. člena ZBPP glede vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Presoje tožnikovih možnosti za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP, ni mogoče avtomatično vezati na čas, v katerem je vložil prošnjo za BPP.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - nedržavni subjekt - dolg - trditveno in dokazno breme - varna izvorna država
Tožnik ni zatrjeval takšnih osebnih okoliščin, ki bi ustrezala dejanju preganjanja. Tožnik je ob podaji prošnje povedal, da se boji vrnitve zaradi groženj s smrtjo. Sodišče se sicer lahko strinja s tožnikom, da lahko te grožnje (posebno, če so ponavljajoče se) predstavljajo dejanja resne škode, ki bi tožniku lahko grozila v Maroku. Vendar pa bi moral tožnik po dogodku podanih groženj (potem, ko je obvestil policijo o napadu z nožem) počakati na ukrepanje policije, da bi sploh lahko izvorni državi očital, da ga ni zaščitila. Tožnik namreč zatrjuje zaseben konflikt s pripadniki organizirane kriminalne združbe, zato ni moč očitati državi, da ga ni sposobna oz. da ga noče zaščititi, če po sestavi zapisnika ni počakal na nadaljnje ukrepanje policije, pač pa je Maroko zapustil.
Tožnikovi dvomi v policijsko integriteto so brez utemeljitve in konkretnih dokazov, saj tožnik ni navedel nekakšnih predhodnih slabih izkušenj s policijo, iz katerih bi lahko upravičeno prišel do takega zaključka, da policija ničesar ne stori.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije - plačilo trošarine
Iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti izhaja, da pomeni predelava izkopanih materialov mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Tudi sprememba zrnavosti sestavine je nastala zaradi postopka ločevanja oz. sejanja in ne zaradi kemijske oz. mehanske predelave. V obravnavani zadevi glede na terminologijo Uredbe ne gre za predelavo materiala (Področje C), marveč le za pripravo materiala za lažjo uporabo ali nadaljnjo predelavo in da gre pravilno za razvrstitev v področje B (Rudarstvo).
trošarina - vračilo trošarine - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije
Predelava izkopanih materialov pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C), kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov.
Predelava izkopanih materialov pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C).
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - potrdilo - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek - poziv na dopolnitev - nejasna in nepopolna vloga
Časovno obdobje, ki ga tožnik izkazuje glede drugega dela finančnega pogoja, ni ustrezno oziroma skladno z zahtevanim časovnim obdobjem Javnega razpisa.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
To, kar toženka navaja v odgovoru na tožbo, ne izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razlogi, zaradi katerih je bila vloga tožnice ocenjena z nekimi ocenami, morajo biti navedeni v sklepu in ne v odgovoru na tožbo. Obrazložitev razlogov tako po presoji sodišča ne zadosti zahtevam 214. člena ZUP, zaradi česar sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (2017) člen 4, 4/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda
V javnem pozivu je bilo določeno, da občina zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja na zemljiško parcelo natančno. Enako je izhajalo iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kran. Skladno z Odlokom/2017 in za namen izvajanja javnega poziva (glej 1. člen Odloka o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj) je Mestna občina A. posredovala toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, ki so bili uporabljeni pri odločanju. Ne gre za retroaktivno uporabo predpisa, pač pa za, kot izhaja iz terminologije javnega poziva in obeh odlokov, podatke o mejah območja, za namen uporabe javnega poziva
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi - potrdilo o izvršljivosti
V obravnavanem primeru je davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2. Po presoji sodišča je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kar tudi sicer med strankama ni sporno. V potrdilo o izvršljivosti pa ni mogoče posegati.
Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. Tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s katerim tožnik finančnemu organu očita bistvene kršitve določb postopka pa se nanašajo na odmerno odločbo, torej na sam izvršilni naslov. Predmet obravnavanega postopka pa je zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva v času izdaje tega sklepa.
izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).
S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - tujci - kriva izpovedba - izgon tujca
Izgon tujca, ki dolgotrajno tolerirano biva v državi, se po sodni praksi ESČP, pravu EU in mednarodnem pravu uporabi le, če je tujec pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki resno ogroža varnost države. Kaznivo dejanje krive izpovedbe, za katerega je bila tožnica kaznovana, pa ne predstavlja dejanja, ki resno ogroža Republiko Slovenijo.