S strani tožnice zatrjevana dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje izgubo gospodarskega pomena lastninske pravice na preostalih nepremičninah, niso razlog za prevzem ostalih nepremičnin, pač pa lahko le vplivajo na višino odškodnine za razlaščeno nepremičnino.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zaključena celota - zamudne obresti
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je postavke iz popisa del, pri katerih je ugotavljala kršitve po 37. členu ZJN-2, črtala v celoti in ne le tiste dele postavk, kjer je ugotavljala tako kršitev, kar sicer terja načelo sorazmernosti. Prav tako ni utemeljila svoje odločitve, da so obnove domov krajevnih skupnosti zaključena celota, oziroma da so sklop več naročil, ki pa tvorijo eno samo naročilo, pri čemer ni pojasnila utemeljenih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke (zaslišanja prič), s katerimi je ta želela dokazovati utemeljenost ločenih naročil. Dejansko stanje v zadevi je zato nepopolno ugotovljeno.
Iz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe
Navedba prodajalca v ponudbi, da si pridružuje pravico, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe, je neupoštevna, saj ZKZ ne daje možnosti prodajalcu, da sam določi kupca mimo prisilnih določb ZKZ. Prav tako je neupošteven pogoj, da mora kupec ob sprejemu ponudbe predložiti potrdilo s strani prodajalca o plačani celotni kupnini.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru ni ovire, da bi davčni organ, če je od tožnikovega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel tudi podatke o tem, da je tožnik že med letom uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane in za katere, to upošteval pri odmeri dohodnine.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - dokazovanje - pravica do izjave
Upravni organ bi se moral ustrezno opredeliti do vseh posameznih s strani tožnika v upravnem postopku predlaganih dokazov ter jasno obrazložiti, kako jih je presodil in zakaj, oziroma zakaj jih ni izvedel. Prepovedana mu je namreč vnaprejšnja dokazna ocena, kar izhaja tako iz pravice do izjave, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kot tudi iz 10. člena ZUP.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - romska skupnost - prosilec iz Bosne in Hercegovine - tožbena novota
Tožena stranka je ugotovila, da je policija po tožnikovi prijavi napada naredila zapisnik in se odzvala po svojih pravilih. Tožnik je kmalu nato zapustil državo in odšel v Francijo ter se ni prepričal o nadaljevanju policijskega postopka in razpletu policijske preiskave. Iz teh dejstev je tožena stranka (utemeljeno) zaključila, da tožnik ne more uspešno uveljavljati, da mu policija BiH ni nudila ustrezne zaščite. Glede na navedeno napad, katerega žrtev naj bi bil tožnik leta 2013, tudi če bi bil prepričljivo, verodostojno in skladno opisan, ne bi mogel predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite, saj tožnik ni dokazal, da mu izvorna država ni sposobna ali noče nuditi zaščite pred preganjanjem.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravni interes - upravni spor
Iz dopisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 7. 2019 izhaja, da je CSD, Enota A., Ministrstvo seznanilo, da je B.B. dne 7. 7. 2019 umrla. Navedeno pa pomeni, da si tožnik z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo akta (izpodbojna tožba), ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z dejstvom, da je B.B. umrla, je sodišče seznanilo tudi pooblaščenca tožnika, ki nato ni vložil (tudi) ugotovitvene tožbe ali pa izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremenil v ugotovitveno tožbo. Ker si tako tožnik svojega pravnega položaja v tem postopku ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev in s tem tudi ne pravovarstvene potrebe
ZBPP člen 13, 14. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSVarPre člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Navedba, da se prosilec nahaja na prestajanju kazni zapora, je nedopustna tožbena novota, saj lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Sodišče pa še dodaja, da je glede na določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje, v navedenem obdobju pa tožnik pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjeval, niti v svoji prošnji ni navajal, da bo glede prejemanja periodičnih dohodkov nastopila kakšna sprememba.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - nepravilna uporaba materialnega zakona - interes rs za bivanje tujca - drugi razlogi - družinsko življenje
Dolžina zakonitega in nezakonitega prebivanja je relevantna okoliščina, ki jo mora upravni organ ugotoviti in pretehtati v postopku odločanja o prošnji za začasno prebivanje. Določbe 51. člena ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z Ustavo RS in EKČP oziroma tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
V obravnavanem primeru je glede na dejanske okoliščine treba pri presoji pravice do prebivanja upoštevati tudi pravico do zasebnega oziroma družinskega življenja.
Priprava mnenja ni upravna zadeva, saj pri mnenju ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava in niti ni pri pripravi mnenja po 28. členu ZLD-1 določeno, da bi morala zbornica A. pri izdelavi mnenja voditi upravni postopek, odločati v upravnem postopku ali izdati upravno odločbo oziroma to tudi ne izhaja zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari. Beseda mnenje že pojmovno ne pomeni odločanje o neki pravici, ampak le zavzemanje stališča do nečesa.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravna odločba - izredna pravna sredstva - odprava odločbe
V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prvega odstavka 42. člena ZKme-1. Zato ugovor tožeče stranke, da je postala odločba pravnomočna in da se je zato zanesla na njeno vsebino in jo smatrala za pravilno in da je tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe kršila načelo zaupanja v pravo in pravne varnosti iz 2. člena Ustave, sodišče zavrača kot neutemeljene.
ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine
Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
brezplačna pravna pomoč - skrbnik - Center za socialno delo (CSD)
Preuranjeno in neutemeljeno je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je treba uporabiti določilo 3. člena ZBPP, saj naj bi bila tožnici brezplačna pravna pomoč zagotovljena po določbah ZNP-1. Iz podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožnici ta pomoč dodeljena po posebnem zakonu.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJF člen 80, 80/1.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe - kupnina
Izpodbijani sklep je po svoji naravi le akt poslovanja, ki služi nadaljnjim postopkom v zvezi z javno-finančnimi predpisi. Na podlagi izpodbijanega sklepa je bil tožeči stranki izdan elektronski zahtevek za izplačilo sredstev. Z aktom poslovanja se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava, temveč se je odločalo v okviru poslovanja tožene stranke, to je glede upravljanja s stvarnim premoženjem. Akt, izdan v postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem, tudi ne pomeni oblastnega ravnanja.
Tožnica s sklenitvijo poravnave o delitvi iskupnega premoženja ni pridobila premoženja ali dohodkov, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da pogoji iz 48. člena ZBPP glede vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - nedržavni subjekt - dolg - trditveno in dokazno breme - varna izvorna država
Tožnik ni zatrjeval takšnih osebnih okoliščin, ki bi ustrezala dejanju preganjanja. Tožnik je ob podaji prošnje povedal, da se boji vrnitve zaradi groženj s smrtjo. Sodišče se sicer lahko strinja s tožnikom, da lahko te grožnje (posebno, če so ponavljajoče se) predstavljajo dejanja resne škode, ki bi tožniku lahko grozila v Maroku. Vendar pa bi moral tožnik po dogodku podanih groženj (potem, ko je obvestil policijo o napadu z nožem) počakati na ukrepanje policije, da bi sploh lahko izvorni državi očital, da ga ni zaščitila. Tožnik namreč zatrjuje zaseben konflikt s pripadniki organizirane kriminalne združbe, zato ni moč očitati državi, da ga ni sposobna oz. da ga noče zaščititi, če po sestavi zapisnika ni počakal na nadaljnje ukrepanje policije, pač pa je Maroko zapustil.
Tožnikovi dvomi v policijsko integriteto so brez utemeljitve in konkretnih dokazov, saj tožnik ni navedel nekakšnih predhodnih slabih izkušenj s policijo, iz katerih bi lahko upravičeno prišel do takega zaključka, da policija ničesar ne stori.
Organ se je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, s temi okoliščinami ukvarjal v zvezi s presojo, ali gre v tem primeru za rekonstrukcijo obstoječega svinjaka z dozidavo in nadzidavo ali pa novogradnjo po prej v celoti odstranjenem objektu. V zvezi s tem sodišče opozarja, da je tudi za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbenega dovoljenja, bodisi za novogradnjo, bodisi za rekonstrukcijo, ki bi dovoljeval gradnjo v izvedenih gabaritih, pa tožnik po povedanem ni pridobil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po posebnem zakonu odobrena brezplačna pravna pomoč
Neutemeljeno je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je treba uporabiti določilo 3. člena ZBPP, saj naj bi bila tožnici zagotovljena brezplačna pravna pomoč po ZNP-1. Iz podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožnici ta pomoč dodeljena po posebnem zakonu in je pritrditi navedbam tožeče stranke, da zastopanja po CSD ni mogoče šteti kot brezplačne pravne pomoči. CSD namreč zgolj nadomešča polnopravno poslovno sposobnost stranke in je tako njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi nujno pooblaščenec v postopkih pred sodiščem, še posebej, če zaradi varovanja pravic stranke oceni, da bi bilo potrebno zastopanje po odvetniku, ker sam nima zadostnega strokovnega znanja. Pravico do ustreznega strokovnega zastopanja po odvetniku ima tako tudi oseba, ki ji je delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
ZMZ-1 člen 103. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (2011) člen 15.
statusa begunca - tečaj - slovenski jezik - udeležba - prosti preudarek
Okvir polja proste presoje v obravnavani zadevi je upoštevanje tožnikovih potreb po integraciji, na kar se po naravi stvari navezuje ustrezno znanje slovenskega jezika. S tem povezano mnenje lahko da izvajalec tečaja.