Urad ni pojasnil razvrstitve v homogene skupine dela storitev iz razreda pisarniške in administrativne storitve, saj so v to skupino uvrščene ne zgolj administrativne storitve, ampak tudi storitve, ki se nanašajo na računalniške baze podatkov in celo zbiranje naročnin na telekomunikacijske storitve za druge in storitev primerjave cen. V tem delu, tj. storitvah, uvrščenih v pisarniške in administrativne storitve, je obrazložitev dejansko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Urad namreč svojo odločitev utemelji zgolj s tem, da je že na prvi pogled jasno, da gre za enake storitve, in sicer administrativne in pisarniške narave, le da so v seznamu prijavljene znamke bolj natančno navedene oziroma specificirane. Zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo je sicer razloge dopolnil, vendar sodišče ne more presojati razlogov, ki jih toženka dodatno navaja v odgovoru na tožbo, ampak presoja zakonitost odločbe, torej zgolj razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
ZUP člen 244, 244/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1. EZ-1 člen 468, 468/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - dopolnitev ugotovitvenega postopka - rok za vložitev zahteve
Da bi moral prvostopenjski organ po tem, ko je ravnal v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZUP, izdati novo odločbo tudi, kadar je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev, nima podlage v zakonu, poleg tega prvostopenjski organ ne more izdati nove odločbe, ker že obstaja odločba s pravilno odločitvijo v upravni zadevi.
Od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan.
Obseg določene služnosti v javno korist je lahko tudi manj, kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več, kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostno zavezanko pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti.
izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - obrazložitev odločbe - varnost cestnega prometa
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku presojal le vpliv obstoječega priključka na zmogljivost občinske ceste in varnost prometa na njej, pri čemer pa zakonskih pogojev iz 99. člena ZCes-1 ni ugotavljal v zvezi s predlaganim priključkom. Sodišče po povedanem ugotavlja, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku, kljub opravljeni glavni obravnavi, ni v celoti sledil napotkom, ki jih je tukajšnje sodišče podalo s sodbo I U 1662/2016-15 z dne 4. 7. 2017.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršba - način izvršbe - izvršba s prisilitvijo - neobrazložen sklep
Izvršbo se lahko v obravnavanem primeru opravi tako z izvršbo po drugih osebah kot s prisilitvijo. V taki procesni situaciji pa inšpekcijski organ ni prost pri izbiri izvršbe in mora ob upoštevanju prvega odstavka 285. člena ZUP obrazložiti izbiro načina izvršbe, da je možen preizkus, ali je pri izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način.
vodenje evidence - ni upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vodenje evidence za odmero nadomestila, kot je urejeno v določbah Odloka o NUSZ, ni upravna zadeva. Ne gre namreč za delovanje organa v smislu 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo. Vodenje evidence, opredeljeno v 6. členu Odloka o NUSZ, v upravnem delovanju občinskega organa predstavlja opravljanje materialnega dejanja (organizacijsko opravilo, ki nima neposrednih pravnih učinkov; gre za pripravo podatkov za davčni organ) in ne odločanja o upravni zadevi.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 12, 12/2, 12/2-2.2.2.2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - manj zahteven objekt - odmik od parcelne meje - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 230/2012, I U 1397/2017, idr.).
Tožnica ugovarja, da minimalni odmik 2,53 m ne ustreza pogojem iz 12. člena IPN, kar ne drži glede na določbo tega člena, po kateri je dopusten minimalni odmik 2,5 m, pod tam navedenimi pogoji seveda.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
ZDoh-2 člen 46. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/2, 68/5.
davek od dohodkov iz dejavnosti - opravljanje neregistrirane dejavnosti - prodaja nepremičnin - verjetna davčna osnova - obresti
Tožnik ni kupoval predmetnih nepremičnin in jih prodajal zgolj za lastne potrebe, marveč je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti trgovanja z lastnimi nepremičninami. Šlo je namreč tako za nakupe, kot tudi za prodajo predmetnih nepremičnin v obravnavanem obdobju, pri čemer pa ni bila kot edina relevantna okoliščina upoštevano število in obseg trgovanja z lastnimi nepremičninami, kot to napačno meni tožnik. Za odločitev je ena od relevantnih okoliščin resničnost oz. neresničnost trditev tožnika, da predmetne nepremičnine (parcele) ni kupoval za nadaljnjo prodajo, marveč zase in za svoje otroke, česar pa tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati.
Tožnik ni vodil evidenc in davčnemu organu ni predložil obračunov svoje neregistrirane pridobitne dejavnosti trgovanja z lastnimi nepremičninami, posredovanja pri prometu z nepremičninami ter geodetskih storitev, ki jo je v obravnavanem obdobju opravljal kot fizična oseba. Pri oceni davčne osnove je davčni organ pravilno upošteval prihodke, kot tudi odhodke. Pri oceni davčne osnove davčni organ skuša ugotoviti verjetno davčno osnovo, ki bi se čim bolj približala realni vrednosti.
Pri presojanju izpodbijane odločitve sodišče ugotavlja, da so utemeljeni tožnikovi ugovori, da obrazložitev obeh izpodbijanih aktov ne zadosti standardu obrazloženosti, ki ga določa ZUP v 214. členu. Po tej določbi mora obrazložitev odločbe namreč vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Takih razlogov izpodbijana sklepa ne vsebujeta in ne omogočata preizkusa izpodbijane odločitve (na kar pravilno opozarja tožeča stranka).
ukrep inšpektorja - oglaševanje - reklamni objekti - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - soglasje občinskega upravnega organa - retroaktivna veljavnost
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožeča stranka za postavitev objektov ni pridobila nobenega od predpisanih soglasij, razen tega pa so panoji postavljeni tudi v varovalnem pasu, kjer ne bi smeli biti postavljeni taki objekti. Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
Novi ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, na podlagi katere so posegi v varovalni pas dovoljeni le s soglasjem upravljalca. Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Po presoji sodišča v konkretnem primeru ne gre za tak učinek, saj je tožena stranka pri odločanju pravilno uporabila določila ZCes-1, ki je veljal v času sprejemanja izpodbijane odločbe. ZCes-1 v prvem odstavku 122. člena določa, da se upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po dosedanjih predpisih. V obravnavanem primeru pa inšpekcijski postopek v času uveljavitve ZCes-1 še ni bil v teku, saj se je začel šele kasneje.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - obresti
Republika Slovenija je prevzela obveznosti Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Glavna podružnica Zagreb na podlagi ZNISESČP, zato je ne zavezujejo določbe pogodbe o vezavi glede višine obrestne mere. Republika Slovenija je prevzela le obveznost izplačila devizne vloge, v višini na dan 31. 12. 1991. Obresti, ki so predpisane s 3. členom ZNISESČP, so namenjene ohranjanju vrednosti devizne vloge na dan 31. 12. 1991 in ne plačilu za uporabo tujih sredstev, kar je (bil) namen pogodbe o vezavi.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik je navedel, da je z njim policija v centru A. ravnala grdo, ga zmerjala ter mu grozila, vendar po presoji sodišča ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti na Hrvaškem v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Hrvaške. Ravnanja, kot jih zatrjuje tožnik, je sicer morebiti šteti kot neprimerna, vendar pa ne zadoščajo za ugotovitev, da je podana sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Republika Slovenija je bila s sodbo v Zadevi Ališić in ostali spoznana kot odgovorna za neporavnane obveznosti Banke, ki jih ima do varčevalcev, ki so v enakem položaju kot pritožniki (ki torej še imajo terjatve do Banke) zaradi njenega vpliva na Banko. V obravnavanem primeru pa Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke (zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 210.
posamičen akt - akt poslovanja - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - prepozna tožba
Ker je izpodbijani akt tožene stranke, ki do tožnice kot zdravnice zasebnice brez koncesije očitno ni v kakršnemkoli oblastnem razmerju, izdan v obliki dopisa in vsebuje odgovor na pisno vlogo tožnice, gre zgolj za akt poslovanja tožene stranke, ki ne pomeni oblastnega odločanja v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je bil tožnik 23. 1. 2020 predan Republiki Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Ker se torej izpodbijani sklep, s katerim je bil tožniku izrečen ukrep omejitve gibanja na Center za tujce v A, kjer se tožnik od 23. 1. 2020, ne nahaja več, zaradi navedenega dejstva ne izvršuje več, saj je postal neizvršljiv, je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za (nadaljnje) vodenje postopka.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - pogoj dejanskega življenja v RS - mladoletnik
Odsotnost tožnice od 1. 7. 1991 dalje, ni posledica enega od razlogov upravičene odsotnosti, določenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD. V tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD so namreč primeri upravičene odsotnosti taksativno določeni, med temi razlogi pa ni odhoda iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
politična stranka - vpis v register političnih strank - sprememba imena politične stranke
Tako ime kot tudi znak stranke z interesom se bistveno in nedvoumno razlikujeta od že prej registriranega imena in znaka tožeče stranke v tolikšni meri, da niti ime niti znak stranke z interesom ne bosta spravljali oz. bi utegnili spraviti državljane v zmoto.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe
Navedba prodajalca v ponudbi, da si pridružuje pravico, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe, je neupoštevna, saj ZKZ ne daje možnosti prodajalcu, da sam določi kupca mimo prisilnih določb ZKZ. Prav tako je neupošteven pogoj, da mora kupec ob sprejemu ponudbe predložiti potrdilo s strani prodajalca o plačani celotni kupnini.
S strani tožnice zatrjevana dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje izgubo gospodarskega pomena lastninske pravice na preostalih nepremičninah, niso razlog za prevzem ostalih nepremičnin, pač pa lahko le vplivajo na višino odškodnine za razlaščeno nepremičnino.