javni razpisi - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - upravni akt - posamičen akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - upravna zadeva - zavrženje tožbe
Ker obvestilo o neizbiri, ki ga v konkretnem primeru s tožbo izpodbija tožnik, glede na vsebino, ki jo vsebuje, ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče po 2. členu ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, saj tožena stranka z izpodbijanim aktom sploh ni odločala ne o upravni zadevi in tudi ne o kakršnikoli pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka v zvezi s 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Toženka bi morala glede na tožnikove navedbe presojati, ali tožnik kot nekdanji vojak v enoti za boj proti terorizmu, s tem zatrjuje svoje politično prepričanje, kar je lahko razlog za preganjanje, če tožnik izkaže utemeljeni strah pred preganjanjem iz tega razloga, in ali mu iz teh razlogov grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1.1 Morala bi torej presoditi, ali zatrjevana grožnja z usmrtitvijo s strani teroristov za nekdanje pripadnike enot za boj proti terorizmu v Alžiriji res obstaja, česar pa ni storila.
V izpodbijani odločbi tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar se odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - subjekt preganjanja
Tožnik ni izkazal, da mu policija ne bi bila zmožna ali da mu ne bi hotela nuditi zaščite, zato tudi ni izpodbil domneve, da je BiH zanj varna izvorna država. Zato je tožena stranka pravilno v konkretni zadevi uporabila določilo druge alineje 52. člena ZMZ-1.
Izvrševanje tožniku izrečene globe se je začelo v skladu z zastaralnimi roki, določenimi v 44. členu ZP-1, zato tečejo od dne izdaje sklepa o davčni izvršbi zastaralni roki za izterjavo po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
Ugovor, da ima del zidu uporabno dovoljenje po samem zakonu, bi morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper inšpekcijsko odločbo, tako kot tudi ugovor legitimacije, saj ta dva razloga ne predstavljata ničnostnega razloga, ampak je to okoliščina, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem ali nepravilno uporabo materialnega prava.
Kolikor toženka nima (materialno) pravne podlage, da vlogo oziroma predlog lahko zavrne, tožnik upravičeno opozarja, da je sredstva za izplačilo iz naslova razpisanega sofinanciranja nastalih obveznosti toženka dolžna zagotoviti (iz svojega proračuna), saj se ne more sklicevati, da so bila vsa sredstva že porabljena za druge prijavitelje.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bencinski servis - stavba - pomanjkljiva obrazložitev - odstranitev nadstrešnice
Nejasno oziroma neobrazloženo je ostalo, zakaj je toženka objekt bencinskega servisa obravnavala kot nelegalno in ne kot neskladno gradnjo, torej gradnjo, za katero je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje. Tudi za rekonstrukcijo objekta je namreč ZGO-1 predpisoval gradbeno dovoljenje, vendar pa so bile sankcije, predpisane za primer neskladne gradnje, za investitorja bistveno milejše kot v primeru nelegalne gradnje.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - prosti preudarek - obseg sodne presoje
Tožeča stranka ima sicer v RS središče njenih interesov, vendar to za sprejem v državljanstvo ne zadostuje, glede na to, da ni bila ugotovljena njena fizična prisotnost v obdobju, ki ga zahteva zakon, za njeno odsotnost pa tudi niso podane izjeme, navedene v Uredbi o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
Odločitev o odložitvi izvršbe po 87. členu ZDavP-2 je lahko sprejeta le pred izdajo sklepa o izvršbi, ne pa po tem, ko je tak sklep že izdan in s tem začet postopek davčne izvršbe.
78. člen ZPNačrt ureja vsebino in posledice pogodbe o komunalnem opremljanju, s katero se lahko investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - kršitev materialnega prava
Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka in prejšnje znamke v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih sta sestavljena, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne črke ali sklopa črk). Bistvena je torej celovita presoja znakov in ne preizkušanje njihovih posameznih delov. V končni fazi je odločilna celostna zaznava znamk(e) pri povprečnem potrošniku, torej kako jih bo kot celote dojel relevanten potrošnik.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - status begunca - romska skupnost - informacije o izvorni državi
Dogodek iz leta 2012 se ne more šteti kot dejanje preteklega preganjanja in da ji zato tudi v prihodnosti ne grozi preganjanje zaradi navedenega dogodka, niti ne zaradi njene romske pripadnosti. Tožnica je po dogodku z dne 7. 4. 2012 še približno eno leto živela v kraju A (na drugem koncu mesta) brez težav; prav tako ni navajala nobenih težav, ko je, po vložitvi prve prošnje, zapustila Slovenijo, odšla v Srbijo in ostala v izvorni državi približno 50 dni. Zato dejanje preganjanja, kot ga je navedla tožnica (dogodek iz leta 2012 v zvezi s katerim ji je država nudila ustrezno zaščito), ne dosega zakonsko opredeljenega standarda preganjanja. Glede romske populacije v Srbiji se dogajajo premiki na bolje in da na splošno Romi v Srbiji niso diskriminirani, pač pa gre le za posamične primere diskriminacije. Na podlagi nekaj posamičnih primerov pa ni mogoče zaključiti, da bi bila tožnica konkretno ogrožena. Zgolj dejstvo, da je nekdo pripadnik romske skupnosti, ne zadošča za ugotovitev obstoja dejanj preganjanja v smislu socialno ekonomske diskriminacije
izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - obrazložitev odločbe - varnost cestnega prometa
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku presojal le vpliv obstoječega priključka na zmogljivost občinske ceste in varnost prometa na njej, pri čemer pa zakonskih pogojev iz 99. člena ZCes-1 ni ugotavljal v zvezi s predlaganim priključkom. Sodišče po povedanem ugotavlja, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku, kljub opravljeni glavni obravnavi, ni v celoti sledil napotkom, ki jih je tukajšnje sodišče podalo s sodbo I U 1662/2016-15 z dne 4. 7. 2017.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka - verjetno izkazana okoliščina, ki pomeni obnovitveni razlog
Predloženi dokumenti disciplinskega postopka kot novi dokazi po 1. točki 260. člena ZUP za zatrjevano legalnost gradnje niso dovolj prepričljivi in tako okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.
ZDoh-2 člen 46. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/2, 68/5.
davek od dohodkov iz dejavnosti - opravljanje neregistrirane dejavnosti - prodaja nepremičnin - verjetna davčna osnova - obresti
Tožnik ni kupoval predmetnih nepremičnin in jih prodajal zgolj za lastne potrebe, marveč je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti trgovanja z lastnimi nepremičninami. Šlo je namreč tako za nakupe, kot tudi za prodajo predmetnih nepremičnin v obravnavanem obdobju, pri čemer pa ni bila kot edina relevantna okoliščina upoštevano število in obseg trgovanja z lastnimi nepremičninami, kot to napačno meni tožnik. Za odločitev je ena od relevantnih okoliščin resničnost oz. neresničnost trditev tožnika, da predmetne nepremičnine (parcele) ni kupoval za nadaljnjo prodajo, marveč zase in za svoje otroke, česar pa tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati.
Tožnik ni vodil evidenc in davčnemu organu ni predložil obračunov svoje neregistrirane pridobitne dejavnosti trgovanja z lastnimi nepremičninami, posredovanja pri prometu z nepremičninami ter geodetskih storitev, ki jo je v obravnavanem obdobju opravljal kot fizična oseba. Pri oceni davčne osnove je davčni organ pravilno upošteval prihodke, kot tudi odhodke. Pri oceni davčne osnove davčni organ skuša ugotoviti verjetno davčno osnovo, ki bi se čim bolj približala realni vrednosti.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-4. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 12, 12/2, 12/2-2.2.2.2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - manj zahteven objekt - odmik od parcelne meje - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogojev iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 230/2012, I U 1397/2017, idr.).
Tožnica ugovarja, da minimalni odmik 2,53 m ne ustreza pogojem iz 12. člena IPN, kar ne drži glede na določbo tega člena, po kateri je dopusten minimalni odmik 2,5 m, pod tam navedenimi pogoji seveda.
Pri presojanju izpodbijane odločitve sodišče ugotavlja, da so utemeljeni tožnikovi ugovori, da obrazložitev obeh izpodbijanih aktov ne zadosti standardu obrazloženosti, ki ga določa ZUP v 214. členu. Po tej določbi mora obrazložitev odločbe namreč vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Takih razlogov izpodbijana sklepa ne vsebujeta in ne omogočata preizkusa izpodbijane odločitve (na kar pravilno opozarja tožeča stranka).