ZPIZ člen 139, 141. ZTPDR člen 48, 23, 23/2. SKPG člen 18. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - delovni invalid - obličnost odločbe
Ker se z razporeditvijo na drugo ustrezno delo uresničujejo pravice delovnega invalida je odločitev delodajalca podvržena obličnosti, kot jo predpisuje drugi odstavek 23. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. V tem zakonskem določilu je predpisana pisna oblika odločitve delodajalca, kadar odloča o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca. Pravna posledica kršitve z zakonom določene obličnosti je neveljavnost drugače sprejete odločitve.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - izbirna pravica starejšega delavca - odpravnina - odpoved pravici do odpravnine
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno. Ves čas je nesporen obstoj okoliščin, zaradi katerih je za odločitev v tem sporu dana pravna podlaga v tretjem poglavju Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90 in 5/91). Tožniku, ki mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo do pet let zavarovalne dobe, je po drugem odstavku 36.d člena omenjenega zakona lahko prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu pod pogojem, da mu je tožena stranka zagotovila dokup zavarovalne dobe oziroma denarno nadomestilo iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravico do ustrezne odpravnine. Izbirna pravica "starejšega delavca" kot zaščitene kategorije delavcev je ob uvrstitvi med trajne presežke do dokupa pokojninske dobe ali do plačila ustrezne odpravnine - na njegovi strani. S tem, ko delavec sprejme ponujeno obveznost delodajalca, da mu dokupi manjkajočo zavarovalno dobo, se šteje, da se je odpovedal pravici do ustrezne odpravnine.
Fakultativna izbira delavca, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, na dokup pokojninske dobe, s katero, ob upoštevanju druge pokojninske dobe, uveljavi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa pomeni le dokup imaginarne pokojninske dobe iz 214. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št.
12/92, 5/94 in 7/96 - ZPIZ). Dokup potrebne pokojninske dobe po omenjenem zakonskem določilu, za katero je upravičen praviloma delodajalec, pomeni namreč tudi nakup same pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zavarovanec, kolikor manjkajoče dobe ne bi pridobil na tej podlagi, sploh ne bi imel. Dokup dejanske zavarovalne dobe iz 215. in 216. člena ZPIZ, za katero pa je upravičen samo zavarovanec, pa predstavlja praviloma dokup manjkajoče pokojninske dobe z namenom izpolniti pogoje potrebne dobe za pridobitev višje pravice.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Določba 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen se ne nanaša samo na prostorsko celovitost v urbanističnem in podobnih pogledih, temveč tudi na prostorsko celovitost poslovnih prostorov.
V postopku za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi je potrebno ugotoviti, ali je z vidika določb ZDen izkazana možnost vračanja v naravi.
Ob uveljavitvi zakona o odkupu terjatev dne 21. novembra 1992 oziroma navodila z dne 19.12.1992 ZDPR ni mogla več izdati izjave o obstoju terjatev. Zato je pravno nevzdržno in proti načelu pravne varnosti zaključek revizije, da tožeča stranka "pač nima pogojev za odkup terjatev", "če končni dolžnik ne obstoja več".
Glede na to, da Zvezna direkcija (ZDPR) de facto ne obstoja več, je vsekakor pravno upoštevna izjava te bivše direkcije z dne 21.6.1991, ko je ta še obstojala, o stanju tožničinih terjatev do Iraka oziroma do te ZDPR. To izjavo je treba šteti kot tisto izjavo, ki jo opredeljuje citirana 5. točka navodila kot izjavo končnega dolžnika,
Po 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki na dan uveljavitve novele zakona 4.12.1948 živijo v tujini, in ki so se pred ali med vojno s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim FLRJ, pri čemer se glede na določbo 3. odstavka ZDen nelojalnost v primerih, ko prizadeti iz tega razloga niso pridobili državljanstva nove Jugoslavije, domneva, prizadeti pa sme dokazovati dejstva in okoliščine, ki navedeno zakonsko domnevo izpodbijajo.
Ker se vodi postopek v zvezi s postavljanjem prometnih znakov po uradni dolžnosti, vloge osebe, za postavitev prometnega znaka ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo upravnega postopka, ampak le za pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti, če je za to podana dejanska in zakonska podlaga.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - zastrupitev s salmonelo - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Materialnopravno pa je vprašanje, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvatni vzročnosti), ki ga toženka načenja tudi v reviziji in ki je povezana s posledicami, ki so nastopile pri četrti tožnici A. T. po spornem obolenju. Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje obstaja adekvatna vzročna zveza med škodnim dogodkom (okužbo četrte tožnice v toženkinem lokalu) in nastalo posledico (nastopom reaktivnega artritisa) kljub okoliščini, da je pri navedeni oškodovanki obstajala tako imenovana okvara imunske obrambe, ker je odločilna ugotovitev, da se pri četrti tožnici sporno obolenje ne bi razvilo, če se ta pri toženki ne bi okužila. Taki zaključki nižjih sodišč pa so imeli oporo v izvedeniških mnenjih obeh postavljenih izvedencev, da je podana (medicinska) vzročna zveza med okužbo s salmonelo in artritisom. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča podan temelj za toženkino odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena ZOR, ki določa, da kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi take napake. Odgovornost toženke je objektivna, to je vzročna ter se kot proizvajalka stvari z napako v razmerju nasproti oškodovancu ne more uspešno sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljenega materiala koga drugega.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 213, 213/1-1, 230, 230/1, 230/3, 333. ZTLR člen 53, 53/1, 57.
služnostna pravica - motenje izvrševanja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti s sodno odločbo - javna listina - dokazna moč javne listine
Tožeča stranka je izkazala, da ima služnostno pravico, ki jo je pridobila s pravnomočnim sklepom, izdanim v nepravdnem postopku za dovolitev nujne poti. Učinek takšnega sklepa je ustanovitev stvarne služnosti na nepremičnini (petnajsto poglavje zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Takšen sklep je konstitutivne narave, saj se pravica služnosti poti pridobi z njegovo pravnomočnostjo (drugi odstavek 53. člena ZTLR). Tožeča stranka je potemtakem izkazala svojo pravico s sodno odločbo, ki je pravnomočna (333. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), kar pomeni, da so nanjo vezani tako stranke kakor tudi sodišče. Učinkuje kot pravno relevantno dejstvo in je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali, kar je pomembno v tej zadevi, določa (prvi odstavek 230. člena ZPP). V zvezi s slednjim je sicer mogoče dokazovati, da je listina nepravilno sestavljena (tretji odstavek 230. člena ZPP), ne pa tudi načenjati njene pravne vsebine. To je mogoče le, oziraje se na tu obravnavani primer, z uporabo izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo po predpisih, kot veljajo v postopku, v katerem je bila izdana.
Meritve emisij snovi v zrak pri taljenju aluminija, opravljene v letu 1991 v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, je stranka dolžna ponovno opraviti, ker je Zakon o varstvu okolja predpisal nove standarde kakovosti okolja (mejne emisijske vrednosti), in te meritve leta 1991 niso bile opravljene.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 186, 186/1, 294, 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 453, 279.ZOdv člen 16, 16/2.
narok - razlog za preložitev naroka - vsebina tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti - samostojen ugotovitveni izrek ob instančnem odločanju - prevzem izpolnitve
Toženčevo opravičilo, da se naroka ne bo udeležil, ker ne pristaja na to, da bi ga zastopal substitut, in toženčeva odsotnost z naroka nista opravičljiva. Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik, niti ne njegove obvezne navzočnosti na naroku. S toženčevega vidika gledano pa njegovo odsotnost, ko bi sicer prišel na obravnavo, pa glede "na pooblaščenčevo zadržanost tega sedaj ne namerava storiti", tudi ni opravičljiva, saj ni mogel sam presojati, ali bo sodišče opravičilo odsotnost in ali bo to sploh utegnilo storiti spričo kratkega roka med prispelim opravičilom in narokom. Nadalje, pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da določba zakona o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93), po kateri je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje (drugi odstavek 16. člena), ureja le razmerje med zastopano stranko in njenim pooblaščencem. Ureja torej pooblastilno razmerje med njima in tako ne more posegati v procesne določbe ZPP, zlasti še spričo prej omenjene okoliščine, da ta ne predpisuje obveznega zastopanja ali obvezne navzočnosti odvetnika.
Kar zadeva ugotovitveni del o tožnikovi terjatvi, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Čeprav gre za ugotovitev terjatve v rednem sodnem postopku, je možna takšna razsoja, ker pač zakon ne le omogoča marveč v primerih pobotnih ugovorov naravnost terja tudi ugotovitev terjatve v izreku sodbe (arg. a contrario iz drugega odstavka 338. člena in tretjega odstavka 333. člena ZPP).
dovoljenje za začasno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje
Ker po 2. alinei 3. odstavka 19. člena ZTuj dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. mu preživljanje v državi ni kako drugače zagotovljeno, mora tujec v upravnem postopku dokazati sredstva za preživljanje v višini zajamčenega osebnega dohodka.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o zavrženju prepoznega predloga za nadaljevanje pravdnega postopka
Ni dovoljena revizija proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog stranke za nadaljevanje postopka, ki ga je vložila potem, ko je bil postopek že pravnomočno končan.
Če so predmet denacionalizacije gozdovi, v katerih so bile po podržavljenju zgrajene gozdne ceste, mora upravni organ pred odločitvijo o stvari ugotoviti, ali obstoje okoliščine iz 25. člena ZDen, to je, ali se je zaradi gozdnih poti vrednost teh gozdov bistveno povečala. Šele tako ugotovljeno dejansko stanje je podlaga za odločitev, ali je denacionalizacijski upravičenec dolžan plačati zavezancu odškodnino za razliko v vrednosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če stranki ni dana možnost obravnave pred sodiščem - načelo dispozitivnosti - načelo materialne resnice
Sodba je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ki jih uveljavlja toženkina revizija: kadar sodba vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (predmet spora po tožbi je sprememba velikosti idealnega deleža na celotni hiši, ki je v solastnini štirih solastnikov, sodba pa ugotavlja skupno lastnino dveh solastnikov na delu hiše v naravi in določi njun delež na takem delu, pri čemer niso navedeni potrebni razlogi o odločilnih dejstvih za tako postopanje, niti ne procesnopravna podlaga); kadar se za podlago odločanja vzame ugotovitve, o katerih niso bili izvedeni dokazi v postopku na prvi stopnji, s čimer je bila strankama vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. in 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost sodbe in 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP). Zaradi navedenih procesnopravnih kršitev je revizijsko sodišče moralo v izpodbijanem delu (to je v odločitvi o nepremičninah) razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje in v tem obsegu vrniti zadevo temu sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 394. člena ZPP).
kreditno zavarovanje - odškodninski zahtevek - vojna škoda - neposredni vzrok škode - causa proxima - pogodba o zavarovanju terjatev - analogija
Po 1. odstavku 931. člena ZOR zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je bila povzročena z vojnimi operacijami ali upori (razen, če je bilo dogovorjeno drugače), vendar pa pod pogojem iz drugega odstavka citiranega člena, da dokaže, da je škodo povzročil tak dogodek.
Takšno dokazno breme za ekskulpacijo je običajno pravilo, izhajajoče tudi iz prvega odstavka 154. člena ZOR glede subjektivne odgovornosti oziroma iz 177. člena ZOR glede objektivne odgovornosti za škodo. Načelno sta torej sodišči druge stopnje in prve stopnje dali prav toženi stranki, da kot zavarovalnica ne odgovarja za škodo kot posledico vojnih oziroma političnih dogodkov, če to seveda dokaže.