ZD člen 2, 8, 125, 125/1.ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
predmet dedovanja - oporočno razpolaganje - dedna sposobnost - dedna pravica ni podedljiva - uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine denacionaliziranega premoženja
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2.čl. ZD), toda z omejitvijo, da gre za pravice, ki so v pravnem prometu, ne pa za pravice, ki so vezane na osebo zapustnika in z njegovo smrtjo prenehajo. To velja tudi za dedno pravico. Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba v tožbi
Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopno sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki ga je tožeča stranka uveljavila v dne 7.5.1990 vloženi tožbi in s katerim je od tožene stranke zahtevala, da ji mora v stanovanju P. v L. priklopiti telefonski priključek št.... Tožeča stranka tedaj v revizijskem postopku izpodbija odločitev o premoženjskopravnem sporu, v katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 186. in 3. odstavek 382. člena ZPP).
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Ker se najemnina za poslovni prostor kot podlaga za opredelitev pridobljene koristi oblikuje tržno, vendar v odvisnosti od stanovanjske najemnine, je o njeni višini pravno mogoče odločiti le ob istočasni ugotovitvi stanovanjske najemnine.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - novinarska kritika
Pravica novinarja, da obvešča javnost in da kritizira delo oseb, ki opravljajo javne funkcije, ne obsega tudi pravice, da to stori na način, ki ga Kazenski zakon RS opredeljuje kot kaznivo dejanje.
Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen dogovor glede cene.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - določitev preživnine
Otrokovim koristim (78/2 ZZZDR) nasprotuje ugotovitev, da eden od staršev onemogoča njegove stike z drugim. Ta okoliščina je pravno upoštevna pri odločanju o dodelitvi otroka.
Zaključni sporazum, sklenjen med zavarovalnico in zavarovancem o dokončni poravnavi škode, je za obe stranki zavezujoča pogodba (26. člen ZOR), ki bi jo bilo mogoče v obsegu trditvene podlage izpodbijati zaradi bistvene zmote.
Glede na ugotovitev, da toženci in vsi člani njegove družine kot uporabniki spornega stanovanja tega stanovanja ne uporabljajo več kot šest mesecev, ker tam ne stanujejo, je odločitev sodišča materialno pravno pravilna. Je skladna z določbo prvega in drugega odst. 58.čl. ZSR. Stališče o tem, kaj pomeni uporabljati stanovanje v smislu določb ZSR, pa je v skladu z določbo drugega odst. 1.čl. ZSR.
ZSR člen 34.SZ člen 58.ZOR člen 219. ODZ paragraf 974.
pravica do uporabe stanovanja v zasebni hiši - pridobitev - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - prekarij
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je tožnik izključni lastnik spornega stanovanja, ki s toženo stranko nikoli ni sklenil niti stanovanjske niti najemne pogodbe, tožena stranka pa tožeči stranki v vsem času uporabe spornega stanovanja najemnine ni plačevala. Ob upoštevanju teh dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), je materialnopravno pravilna odločitev obeh sodišč, da tožena stranka na spornem stanovanju ni pridobila pravice do uporabe stanovanja (34. člen ZSR), ki je bila po določbah ZSR po svojih pravnih posledicah v bistvu izenačena z imetništvom stanovanjske pravice (8. člen ZSR). Ob upoštevanju ugotovitev, da nista bila dogovorjena niti čas niti namen uporabe spornih prostorov, sta sodišči druge in prve stopnje razmerje med pravdnima strankama pravno pravilno opredelili kot prekaristično razmerje (pravno pravilo par. 974 ODZ), ki omogoča tožniku, da zahteva od toženih strank, da sporno stanovanje izpraznijo in mu ga skupaj s pritiklinami in delom funkcionalnega zemljišča pred objektom izročijo v neposredno posest.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Določba 26. člena ZBP se nanaša na konkretno pravno razmerje (med kupcem in prodajalcem), zaradi česar mora imeti kupec možnost izbire pri konkretnem prodajalcu (in ne pri kateremkoli drugem, kot zmotno zatrjuje revizija). Tožnik kot kupec zato ne bi bil upravičen do plačila obresti po 26. členu ZBP le v primeru, če bi mu prav tožena stranka kot prodajalec ponudila še druge možnosti, saj v tem primeru ne bi bil podan element pogojevanja vnaprejšnjega plačila za sklenitev pogodbe. Ob ugotovitvi, da tožeča stranka pri toženi stranki druge izbire ni imela, pa sta obe sodišči svojo odločitev materialnopravno pravilno oprli na določbo 26. člena ZBP.
pogodba v korist tretjega - naročilo - obveznost prevzemnika naročila - prenovitev - kdaj ne učinkuje
Tudi pogodba o naročilu se lahko sklene v korist tretjega. Če ta ob sklepanju pogodbe še ne obstoji, pridobi lastno in neposredno pravico iz pogodbe o naročilu proti prevzemniku naročila, z izpolnitvijo odložnega pogoja - pridobitvijo pravne in poslovne sposobnosti.
Ravnanje prevzemnika naročila s predmetom naročila, v nasprotju z naročilom je v nasprotju z moralo - zato prevzemniku naročila prepovedano.
Če je prejšnja obveznost nična, prenovitev nima učinka.
Določena kršitev pravil postopka je bistvena le tedaj, kadar vpliva na odločitev o stvari (1. odstavek 242. člena ZUP). Zato take kršitve ni, kadar gre za lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gradnje istega stanovanjskega objekta na istem zemljišču drugemu investitorju in je tožnik v prejšnjem postopku sodeloval ter je v novem postopku imel možnost udeležbe.
V postopku odmere davka od dobička iz kapitala sta pravno pomembni okoliščini, da je bil pravni posel (ki pa ga mora upravni organ v vsakem primeru posebej presojati po vsebini, ne glede na poimenovanje pogodbe), s katerim je bila nepremičnina prodana, sklenjen pred potekom treh let od njene pridobitve, in da je s tem dosežen dobiček.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - vročanje pisanj
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati v pravnomočni odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, da je bila sodba vročena osebno obsojencu.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki želeli skleniti prav takšno pogodbo kot je bila zapisana 18.4.1985, pogodba ne more biti navidezna in zato nična, saj pri njej ni šlo za obojestransko zavestno neskladje med voljo in izjavo. V tem primeru torej ni šlo za posel, ki naj bi nastal le navidez, na zunaj. Zato sporna pogodba ni navidezna in zato ne more biti nična (66. člen ZOR). Tak zaključek utemeljuje še ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da sta toženca plačala tožniku ob sklenitvi pogodbe 30.000 DEM in prevzela njegovo obveznost oskrbe njegovih staršev.
Zahtevek na razveljavitev pogodbe bi bil glede na uveljavljeno tožbeno podlago utemeljen le, če bi tožnik dokazal, da so podani razlogi za izpodbojnost pogodbe v smislu 111. in 112. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile tožniku znane vse pravno relevantne okoliščine v času sklepanja sporne pogodbe, ki so bile pomembne za njeno veljavnost in da ni bil v bistveni zmoti o relevantnih okoliščinah pogodbe ali v zmoti glede nagiba (kolikor je bila pogodba neodplačna), niso podani razlogi za razveljavitev pogodbe z dne 18.4.1985.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če upravni organ v postopku ni ugotovil pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS, upoštevajoč merilo iz Uredbe o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
ZOR člen 158, 178, 178/2, 192, 192/1, 200, 203, 205.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
V zvezi z odškodninskimi terjatvami oziroma ob njihovem uveljavljanju se domneva najlažja stopnja krivde (158. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), torej malomarnost, nepazljivost. Nižji sodišči tožniku ne očitata kaj več kot to. Takšno stanje stvari torej sodiščema ni narekovalo kakšne nadaljnje ali bolj poglobljene analize tožnikovega subjektivnega odnosa do posledice, ker to za potrebe sojenja v premoženjskopravnih sporih niti ni potrebno. Temeljno izhodišče za presojo krivde je pač vprašanje, ali je tisti, ki je (so)povzročil škodo, ravnal tako, kakor bi v danih okoliščinah ravnal - kot je v navadi in kot se pričakuje - vsak drug razsoden in pazljiv človek.
predkazenski postopek - preiskovalna dejanja - hišna preiskava
1) Oredba za hišno preiskavo je zakonita, čeprav rok za izvršitev ni bil določen.
2/ Pojma 'izvrševanje odredbe' iz 2. odstavka 152. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da bi bila v vsakem primeru onemogočena pomoč osebe, pri izvrševanju sklepov iz 150. člena ZKP, ki ni zaposlena v organih za notranje zadeve, saj je narava nekaterih ukrepov taka, da se morajo organi za notranje zadeve poslužiti drugih oseb in tehničnih sredstev, s katerimi ne razpolagajo. Odločilno je, da organi za notranje zadeve zagotavljajo nadzor nad izvajanjem odredbe.
Če si podatki o tem, kateri odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureja območje, v katerem je zemljišče, na katerem se dovoljuje gradnja, med seboj nasprotujejo (neskladje med izrekom in obrazložitvijo), je lokacijsko dovoljenje nezakonito.