Kazenski zakonik (1951) člen 174.KZ člen 174, 175, 176.
kaznivo dejanje žalitve države, njenih organov in predstavnikov - sramotitev
Pojem "sramotiti" sicer obsega vse oblike kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar pa že iz same besede "sramotiti" izhaja, da morajo biti kazniva dejanja zoper čast in dobro ime storjena javno.
ZUN člen 54, 54/2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana člen 12, 12/2.
lokacijsko dovoljenje - prostorski ureditveni pogoji - odmik od parcelne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Ne glede na določbo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki za odmik manj kot 4 m od sosednje parcelne meje predpisuje soglasje lastnika sosednje parcele, soglasje za odmik 2 m od parcelne meje ni potrebno, če gre za gradnjo v strnjenem delu vaškega naselja, za katero PUP določa, da se lahko objekti v strnjeni pozidavi vaških naselij stransko naslanjajo na sosednje objekte.
Pri odločanju po prostem preudarku, ali oseba (lovski čuvaj) izpolnjuje pogoje za nabavo revolverja, zaradi osebne varnosti pred divjadjo na območju, ki ga varuje, je upravni organ vezan na namen in obseg pooblastila iz Zakona o orožju (3. člen) in Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (2. odst. 48. čl.).
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih (1948) člen 29, 29/1, 29/4, 16. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 24, 25. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - samovoljna zapustitev vojaške službe (beg iz vojske) - sovražno govorjenje o vojski - poskus - pripravljalno dejanje - hudo kaznivo dejanje - napeljevanje - neuspelo napeljevanje
Ker očitek, "da si je določil način ilegalnega prehoda meje FLRJ", ni konkretiziran v tolikšni meri, da bi šlo za pripravljalno dejanje po 4.odst. 29.čl. ZVKD, bi bilo mogoče obsojenčevo dejanje pravno opredeliti le kot pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju po 1.odst. 29.čl. ZVKD.
Kaj se šteje za hudo kaznivo dejanje, KZ-47 ni določal. Pri oceni, ali je šlo za hudo kaznivo dejanje v smislu 20.čl. KZ-47, je zato potrebno upoštevati naravo konkretnega kaznivega dejanja ter zanj prepisano kazen v primerjavi s takrat predpisanimi kaznimi za druga kazniva dejanja... Kznivo dejanje po 1.odst. 29.čl. ZVKD ni mogoče šteti kot takšno hudo kaznivo dejanje, ki bi upravičevalo uporabo določbe 20.čl. KZ-47 (kazenska odgovornost storilca pripravljalnega dejanja).
Ker iz opisa dejanja ne izhaja, da je M.Z. sploh opravil kakšno pripravljalno dejanje, h kateremu je bil napeljevan, je šlo za neuspelo napeljevanje, ki ni bilo kaznivo (25.čl. KZ-47).
Določbo 16.čl. ZVKD je potrebno razlagati v okviru splošno priznane in tudi v takratni Ustavi (iz leta 1946) zagotovljene človekove pravice do svobode govora. Zato obsojenčevo izražanje njegovih kritičnih pogledov na takratne družbene in politične razmere in njegova predvidevanja bodočih sprememb, ni bilo kaznivo dejanje po 16.čl. ZVKD.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Sodišče je utemeljevalo predlog za delegacijo z razlogi, da je direktor tožeče stranke brat sodnice, ki dela na civilnem oddelku tega sodišča, da je toženec njen razvezani mož in da je toženec odvetnik na območju istega sodišča. Od navedenih razlogov predstavlja tehten razlog v smislu 68. člena ZPP predvsem dejstvo, da je direktor tožeče stranke brat sodnice, ki dela na civilnem oddelku tega sodišča.
Ne gre za napačno uporabo zakona, če upravni organ novelo Zakona o državljanstvu FLRJ, uveljavljeno 4.12.1948, uporabi od uveljavitve osnovnega zakona naprej, to je od 28.8.1945 dalje, saj je njen vsebinski namen dosežen le s takim načinom uporabe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-7, 3-14, 8 9, 9/1. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje klevete - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
ZKLD/1946 sicer ni imel določbe, po kateri je bila izključena kaznivost pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju, če sta bila pomagač in storilec krvna sorodnika v ravni vrsti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju. Tako določbo pa je vseboval 5.odstavek paragrafa 141 KZ/1929, katerega uporaba ni bila v nasprotju s takratno jugoslovansko ustavo oz. s tedanjimi ustavnimi načeli.
Stališče tedanje sodne prakse in kazenskopravne teorije, da omenjeni privilegij ni veljal za t.i. politična kazniva dejanja, ni sprejemljivo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravni standard pravične odškodnine
Pritožbeno sodišče je upoštevalo vse kriterije in merila pravnega standarda pravične denarne odškodnine za obe na revizijski stopnji še sporni obliki nepremoženjske škode, torej telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja in bodoče telesne bolečine ter prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ob objektivnih pokazateljih obsega telesne poškodbe, načina in trajanja njenega zdravljenja, intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, konkretnih prizadetostih in omejitvah tožnika v vsakodnevnem življenju in delu ter glede na tožnikove osebnostne lastnosti s tem povezanih duševnih bolečin so bile izpolnjene zahteve za konkretizacijo in individualizacijo odškodnine.
V postopku določitve pristojbine za vzdrževanje patenta je pravno pomembna priznana patentna pravica za obdobje, ki ga določa zakon, zato v upravnem sporu, povezanem z določitvijo pristojbine, ni mogoče upoštevati ugovora, ki se nanaša na odločbo o priznanju patentne pravice.
Tako vlak kot tudi osebni avtomobil sta premični stvari, ki ju poganja lasten stroj. Zato sta vlak in osebni avtomobil premični stvari, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, zaradi česar se za škodo, ki jo povzročita vlak ali osebni avtomobil odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). V primerih, ko pride do nastanka škode s trčenjem dveh nevarnih stvari (v obravnavanem primeru dveh nevarnih vozil in sicer vlaka in osebnega avtomobila), pa velja načelo, da odgovarjajo imetniki nevarnih stvari (v obravnavanem primeru nevarnih vozil) med seboj po načelih krivdne odgovornosti.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - varnostni ukrep izgon tujca iz države - stranska kazen izgon tujca iz države
Strogost kazenskih zakonov, ki so se uporabljali v času od storitve kaznivega dejanja do pravnomočne sodbe, se presoja celovito ob upoštevanju vseh delov kazenskega zakona, to je splošnega dela vključno s sistemom sankcij, zakonitih znakov določenega kaznivega dejanja in predpisane sankcije zanj, ki so veljali istočasno v določenem času.
Po določbi prvega odstavka 400. člena ZPP se lahko vloži revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. S sklepom prvega sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo ter sklepom drugega sodišča o zavrnitvi pritožbe in potrditvi takega sklepa zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, temveč le prekinjen (določba 210. člena Zakona o dedovanju). Pravilni so tudi nadaljnji razlogi obeh nižjih sodišč, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določbo 34. člena Zakona o nepravdnem postopku velja, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju v zapuščinskem postopku ne predvideva revizije.
Zato, da je podano kaznivo dejanje po 374. členu KZ, ni potreben obstoj oziroma ugotavljanje posebnega namena, ki bi deloval kot motiv za izvršitev dejanja (dolus coloratus).
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1, 20.
kazniva dejanja vojaških oseb - sovražna propaganda
V 1.odst. 9.čl. ZKND (in enako v 1.odst. 9.čl. ZKLD) je bila kot kaznivo dejanje določena propaganda, ki je "vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". S to inkriminacijo je bila znatno zožena kaznivost propagande v primerjavi s 15.čl. UVS, saj ni bila več kazniva vsaka sovražna in lažna propaganda. Ker naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno med 5.12.1946 in 20.7.1947, torej že v času veljavnosti ZKND in nato ZKLD, pri čemer je ZKND v 20.čl. razveljavil vse predpise, ki so bili v nasprotju z njim, obsojenčevo ravnanje, ki ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje, ni moglo biti pravno opredeljeno po 15.čl. UVS.
Morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se po uveljavitvi in pod pogoji iz 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih urejajo lahko le z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč.
Zmotna je revizijska trditev, da tožnik ni ugovarjal zastaranja toženčeve v pobot ugovarjane terjatve. Tak ugovor je tožnik postavil na naroku dne 14.3.1994 (listna št. 106 spisa). Revident ima sicer prav, ko poudarja, da datum podaje pobotnega ugovora ni pomemben, ker lahko ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 339. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pride tudi do pobota z zastarano terjatvijo, vendar zmotno zatrjuje, da njegova terjatev v času, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni zastarala. Po dejanskih ugotovitvah prvega sodišča, ki temelje tako na toženčevi izpovedi kot delno na izpovedih nekaterih prič, te ugotovitve pa je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, je toženec dela, katerih vrednost ugovarja v pobot, opravljal v času od 1976 do 1978. Njegova terjatev iz tega naslova je glede na določbo 371. člena Zakona o obligacijskih razmerjih zastarala v splošnem petletnem zastaralnem roku, torej dosti pred časom, na katerega se nanaša tožnikova terjatev. Do toženčeve neupravičene pridobitve vrednosti v obdobju od marca 1987 do marca 1989 opravljenega dela pa je poleg tega prišlo šele konec tega obdobja s toženčevim preklicem oporoke, ko je odpadla podlaga opravljenega dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina - odpravnina
Po mnenju revizijskega sodišča predstavlja izplačilo odpravnine, ki je bilo izvršeno v skladu z zakonom (36. f člen ZDR), nadomestno izpolnitev, kot jo predvideva 308. člen ZOR. V prvem odstavku tega člena je določeno, da obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega, kot mu ta dolguje. Ker je tožnik odpravnino sprejel namesto dokupa pokojninske dobe, pri čemer kakšni njegovi zadržki iz podatkov v spisu niso razvidni, bi imel možnost zahtevati odškodnino samo v primeru, če bi nadomestna spolnitev imela stvarne ali pravne napake, teh pa pri denarni spolnitvi ni. Zato pogojev odškodninske odgovornosti, čeprav jih je sodišče druge stopnje ugotavljalo, sploh ni bilo treba ugotavljati.
ZTPDR člen 23, 23/2. ZDR (1990) člen 102, 102a, 103. ZSZD člen 24. ZPP (1977) člen 334.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Delovnopravna zakonodaja ureja institut učinkovanja odločitve organov delodajalca nasproti delavcu. Sklep učinkuje od dneva, ko je bil delavcu vročen.
Delovnopravni predpisi pa ne urejajo istituta vezanosti organa odločanja na sprejeto odločitev. Zaradi tega je na podlagi 103. člena ZDR in 24. člena ZSZD potrebno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 334. člena ZPP določa, da je sodišče vezano na sodbo, ko je razglašena, če ni razglašena, pa, ko je odpravljena. To pri odločanju organov delodajalca pomeni, da je organ vezan na odločitev, če je razglašena, torej objavljena na seji organa.