skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – borzni in nepremičninski posli – ocena prispevkov nekdanjih zakoncev k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja
Podjetniška sposobnost tožnika je izkazana z ogromnim dobičkom, ki je posledica njegovih poslovnih odločitev, toženka pa ni dokazala, da bi bila enako uspešna, če bi upravljala s skupnimi sredstvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožniku 6/10 delež na skupnem premoženju.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku - predlagatelj
Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085965
URS člen 26. ZKP člen 110.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja policije – nastanek škode – zaseg predmetov v predkazenskem postopku – zastaranje – ustavitev postopka – vrnitev zaseženih predmetov
Če tožnik ni bil lastnik zaseženih predmetov, mu škoda v smislu zmanjšanja premoženja ni mogla nastati (ne glede na to, ali je on tisti, ki so mu bili predmeti zaseženi). Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zato ni utemeljen.
predpogodba – ara – vrnitev dvojne are – stanovanje brez uporabnega dovoljenja – pravna napaka – odgovornost za pravne napake – omejitve javnopravne narave – nepoštenost prodajalca – skrbnost – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Če stanovanje nima uporabnega dovoljenja, gre za javnopravno omejitev na prodani stvari, a v konkretnem primeru ne gre za pravno napako, s katero bi tožnik upravičil odgovornost toženke za neizpolnitev pogodbe. Za pravno napako po 494. členu OZ, za katero prodajalec odgovarja, gre le v primeru, če je on zanjo vedel ali bi moral vedeti. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je toženka sporno stanovanje pred prodajo že dalj časa uporabljala za bivanje, četudi zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, slednje tudi ni predstavljalo omejitve pri zemljiškoknjižnem prenosu nepremičnine. Za to pomanjkljivost pa ni vedela in ji glede na potek dogodkov (skupaj s tožnikom je šele po vpogledu v dokumentacijo pri načelniku na Oddelku za urbanizem na K. ugotovila, da gre za delno nelegalizirano stanovanje, ki nima uporabnega dovoljenja), tudi ni mogoče očitati nepoštenega in s tem neskrbnega ravnanja.
ZPP člen 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
dokaz z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedenca – pripombe pravdnih strank – plačilo dodatnega predujma – dodatna vprašanja izvedencu – nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja
Če sodišče meni, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, mora od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni.
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenca v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072618
ZGD-1 člen 481, 481/3, 481/3-8. OZ člen 564. ZSReg člen 29, 34, 39, 39-3.
prenos poslovnega deleža – sprememba družbenika – sprememba družbene pogodbe – pogodba o preužitku
Poleg nepremičnin, kar je bilo storjeno s preužitkarsko pogodbo, so lahko predmet preužitkarske pogodbe tudi premičnine oziroma druge premoženjske pravice. Med te sodi tudi poslovni delež, ki ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi v pravnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).
Prenos poslovnega deleža je mogoč tudi na podlagi preužitkarske pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079655
OZ člen 164, 164/1, 631.
gradbena pogodba - terjatve sodelavcev do podjemnika - pripoznane terjatve - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - sporna vsota - izpolnitev glavnemu izvajalcu - več izvajalcev - protipravnost ravnanja naročnika - predvidljivost posledice - potrjene situacije podizvajalcev - stanje pred nastankom škode
Za odločitev je relevantno, ali je s plačilom G. d. d. izčrpana tudi vsota, ki jo tožena stranka dolguje K. d. d, za dela njenih podizvajalcev. Smisel določbe v Gradbeni pogodbi, da dajeta izvajalca pooblastilo toženki, da bo na podlagi predloženih potrjenih situacij podizvajalcev, plačala te situacije njim, je prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Če se izkaže, da je toženka izvajalcu G. d. d. plačala tisto, česar temu izvajalcu ni dolgovala, pač pa kar bi bil od nje upravičen terjati K. d. d., na podlagi 630. člena OZ pa tožnik kot njegov podizvajalec, za dela, ki jih je dokončal še v letu 2012, je njeno ravnanje v razmerju do tožnika lahko protipravno. Po določbi prvega odstavka 164. člena OZ pa je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
USTAVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087213
URS člen 23. ZJN-2 člen 44, 44/6. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - javno naročilo - protipravno ravnanje organov v postopku javnega naročanja - poravnane obveznosti do podizvajalcev - izbira ponudnika v postopku javnega naročanja - pravica do sodnega varstva - sporne obveznosti - nesporne obveznosti
Vsak ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, če se mu očitajo neplačane obveznosti do podizvajalcev, ima pravico ugovarjati, da le te ne obstojijo, in to ne glede na to, ali o teh obveznostih že teče spor pred rednim sodiščem, ali ne (sprožitev sodnega spora je v takšnih situacijah praviloma odvisna od podizvajalca in ne ponudnika). To pa ne pomeni, da se organom, ki odločajo v postopkih oddaje javnih naročil, z morebitnimi spornimi obveznostmi ponudnika do svojih podizvajalcev sploh ni treba ukvarjati.
Uporaba 13. člena ZPP na način, da bi naročnik prekinil postopek izbire najugodnejšega ponudnika in čakal na pravnomočno sodno odločitev o obstoju te terjatve, zato gotovo ne pride v poštev; takšno ravnanje bi bilo skrajno neracionalno, neekonomično in v nasprotju z vsemi osnovnimi načeli vodenja postopkov javnega naročanja. Po drugi strani pa zgolj ugotovitev, da je terjatev sporna, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da te trditve v omejenem obsegu vendarle preizkusi, saj bi odsotnost kakršnekoli aktivnosti naročnika v primeru zatrjevane spornosti popolnoma izvotlila zahtevan pogoj plačila vseh zapadlih obveznosti, in omogočala nedovoljene zlorabe.
Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost. Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnosti, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072595
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 289, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – nekonkretiziran pritožbeni razlog – nedovoljen pritožbeni razlog – čas izpolnitve – nedoločen rok – pravočasnost izpolnitve – dolžnikova zamuda
Protispisnost je podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
Presoja pravočasnosti izdelave posla je odvisna od roka, v katerem je posel treba opraviti. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo šele, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
poenostavljena prisilna poravnava – zloraba pravic – odprava insolventnosti – načelo dobre vere in poštenja
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. To pomeni, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in posledično ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje – kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
Razen končanja predmetnega stečajnega postopka v tem stečajnem postopku ni več kaj postoriti. S predlagano razrešitvijo upravitelja zato ni več mogoče doseči bistvenega namena razrešitve. Ta namreč ni niti kaznovanje upravitelja niti uveljavljanje njegove odškodninske odgovornosti zaradi odločitev, ki jih je sprejel v insolvenčnem postopku. Namen krivdne razrešitve je zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.
določitev nujne poti - dostop do javne ceste - onemogočena ali znatno otežena raba služeče nepremičnine
Vožnja po predmetni pregradi ribnika glede na trenutno stanje ni mogoča (niti ni varna za predlagateljico) ter bi bila z izgradnjo ceste preko ribnika znatno ovirana raba nepremičnin sedmega nasprotnega udeleženca, saj nepremičnine sploh ne bi več mogle služiti svojemu prvotnemu namenu.
Glede na dejstvo, da bi bila z izgradnjo nujne poti oziroma vožnjo v tem delu lahko ogrožena stabilnost celotnega območja in tudi stanovanjskega objekta prvega in druge nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi navedeni posegi znatno posegli v nepremičnino prvega in druge nasprotne udeleženke in zato pogoji za dovolitev nujne poti niso izpolnjeni.