PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078117
ZASP člen 128, 128/2, 130. Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3/2, 3/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZIZ člen 38, 62, 62/2. ZPP člen 154. ZOdvT tarifna številka 3102.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – radiodifuzno oddajani televizijski programi – minimalno nadomestilo – redakcijska napaka – jezikovna razlaga – stroški opomina – stroški postopka – nagrada za narok
Določba 3. točke 3. člena Tarife jasno predpisuje, da se nadomestilo iz te točke uporablja „ne glede na določbo prve točke tega člena“, ki določa nadomestilo le za izdajatelje radijskega programa. Za izdajatelje televizijskega programa torej v vsakem primeru velja nadomestilo, določeno v 2. točki 3. člena Tarife.
Ker tožeča stranka zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njene izključne dejavnosti ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, prav tako pa ne spada med javne organe, ZPreZP-1 zanjo ne velja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086189
KZ-1 člen 86, 86/7. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo predloga – mnenje tožilca – predkaznovanost – kršitev pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo, da predlagani način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojencu tudi ob upoštevanju njegovih družinskih razmer in skrbi za otroke ni smotrn in upravičen. Z mnenjem tožilca o obsojenčevem predlogu, ki niti ni obrazloženo, se je sodišče seznanilo, ni pa nanj vezano. Obsojenec ni edina oseba, ki lahko poskrbi za otroke, zanje bosta lahko skrbeli tudi njihovi materi. Enake družinske razmere so obstajale v času storitve kaznivega dejanja in so bile v zadostni meri upoštevane ob izreku sodbe.
Sodišče je sklepalo na osebnost obsojenca in na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj na prostosti tudi iz okoliščine, da je novo kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po prejšnji pogojni obsodbi, v obeh primerih je šlo za kazniva dejanja z elementi nasilja. Obsojenec ne navaja ovir, ki naj bi mu v preteklosti preprečevale vključitev v društvo za nenasilno komunikacijo, zato zgolj izkazani interes po takšni vključitvi ne vpliva bistveno na presojo sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077549
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8, 226, 233. ZDR-1 člen 136. OZ člen 311, 312, 312/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – nadomestilo plače – zadrževanje in pobot izplačila plače – pobot terjatve do delavca z delodajalčevo obveznostjo plačila – prepoved pobota – judikatna terjatev – ugovorni razlog – načelo stroge formalne legalitete – tipiziran izrek – razlaga izreka – odločba Ustavnega sodišča – ugotavljanje obdobja, za katero je prisojena terjatev – nova zaposlitev upnika
Prepoved delodajalcu, da ta ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, se ne nanaša na situacijo, ko dolžnik v izvršilnem postopku v pobot uveljavlja svojo judikatno terjatev kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Namen prepovedi pobota je v preprečevanju samovoljnega pobotavanja terjatev s strani delodajalca (zaščiti delavca kot šibkejše stranke) ob izplačilu plače v času trajanja delovnega razmerja (sam člen je naslovljen kot „zadrževanje in pobot izplačila plače“) in ne v omejevanju ugovornih razlogov.
Kadar je izrek pravne odločbe zelo zgoščen in tudi tipiziran in samo iz njega ni mogoče razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Če je iz izreka jasno razvidno, da gre za točno datumsko opredeljeno obdobje, že iz navedenega razloga ni mogoče oceniti, da bi bilo sodišču prve stopnje prepuščeno ugotavljanje obdobja, za katero upniku pripada prisojena terjatev. Dolžnik je dejstvo nove zaposlitve upnice v delovnem sporu uveljavljal (in sicer v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo), vendar z njim ni uspel. Ne gre torej za dejstvo, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato dejstva nove zaposlitve upnice dolžnik ne more uveljavljati v konkretnem izvršilnem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081656
ZZZDR člen 12. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3102. ZPP člen 239, 286b.
zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravno vprašanje – ljubezenska zveza – vlaganja v nepremičnino – sugestivno vprašanje – uveljavljanje procesnih kršitev – ekonomska skupnost – skupni bančni račun – skupno gospodinjstvo – čustvena navezanost – notornost – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Sam obstoj ljubezenske zveze s toženko ne zadošča za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti.
Ekonomska skupnost je le eden od znakov zunajzakonske skupnosti, ki sama zase za ugotovitev obstoja zunajzakonske zveze ne zadošča. Predvsem pa tožnik navedb o obstoju ekonomske skupnosti in skupnem bančnem računu ni dokazal.
Pritožbeno sodišče sicer sledi pritožbenim navedbam, da sta bili pravdni stranki par in ne le sostanovalca, vendar slednje za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča. Zunajzakonska skupnost je le tista dalj časa trajajoča življenjska skupnost, ki jo je po vsebini in intenzivnosti mogoče enačiti z zakonsko zvezo.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT v zvezi s 14. in 19. členom ZOdvT je stranka v ponovljenem postopku upravičena do nove nagrade za narok. Takšno je tudi utrjeno stališče sodne prakse.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – borzni in nepremičninski posli – ocena prispevkov nekdanjih zakoncev k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja
Podjetniška sposobnost tožnika je izkazana z ogromnim dobičkom, ki je posledica njegovih poslovnih odločitev, toženka pa ni dokazala, da bi bila enako uspešna, če bi upravljala s skupnimi sredstvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožniku 6/10 delež na skupnem premoženju.
Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost. Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnosti, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke.
Trditve o prikrajšanju nujnega deleža zapustnikove hčerke B. B. se ne nanašajo na njeno zahtevo za zmanjšanje zapustnikovih oporočnih razpolaganj, pač pa zahteva vrnitev daril (ali nepremičnine, ki da je predmet predmetne prodajne pogodbe ali neplačanega (tretjega) obroka kupnine).
Dejstvo je, da (oporočni) dedič A. A. daril ne priznava oziroma meni, da so le-ta, ker ni zakoniti dedič, pravno neupoštevna. Pritožnica zato ne more z uspehom svojih upravičenj uveljavljati v zapuščinskem postopku, pač pa le v pravdi. Nanjo pa je z izpodbijanim sklepom napotena. Za nadaljnji tek zapuščinskega postopka torej ni pravnega interesa.
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 20, 30, 30/1, 30/3, 30/4, 51, 54.
prekluzija dokazov – oblika pogodbe – soglasje volj – molk stranke – pogajanja za sklenitev pogodbe – načelo vestnosti in poštenja
V primeru zavrnjenih dokazov je šlo za listine in elektronska sporočila, shranjena na računalniku, ki se je od začetka postopka nahajal v posesti tožeče stranke in je njihovo nepredložitev pripisati le dejstvu, da se zakoniti zastopnik ni pravočasno spomnil, da se ti dokumenti nahajajo na njegovem starem računalniku. Za takšen spregled ni najti razumnega razloga, saj je bilo tožeči stranki ves čas znano, iz katerega obdobja izvirajo te listine in zato tudi, na katerem računalniku bi se utegnile nahajati.
Res je, da se za sklenitev obligacijsko pravne pogodbe ne zahteva nikakršna oblika. Vendar pa sta obe pravdni stranki jasno izkazovali namen, da bosta, v kolikor bodo pogajanja uspešna, sklenili pisno pogodbo, saj je prav s tem namenom tožeča stranka toženi stranki v podpis ponudila več različnih osnutkov pogodbe, ki jih je tudi sama podpisala. Nesporno dejstvo, da tožena stranka ni podpisala nobenega od osnutkov, ki jih je tožeča stranka posredovala v podpis, pač ne podpira trditve tožeče stranke, da je med pravdnima strankama prišlo do soglasja volj glede bistvenih sestavin posla.
ZSReg člen 9, 9/1, 9/2, 13, 13/2, 29, 34, 34/1, 35, 35/4. ZIZ člen 165, 165/3.
vrstni red obravnavanja zadev – vpis po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi na delež družbenika – neutemeljen predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbenika
Zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo. V odločbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika.
Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis, nato pa je dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1a, 12, 12/3. ZPIZ-1 člen 88, 88/3, 89. ZPIZ-2 člen 79, 79/3. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - pravica do povrnitve stroškov rehabilitacije - pristojnost socialnega sodišča - socialni spor
Spor o povrnitvi stroškov poklicne rehabilitacije predstavlja socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za kakršnega je po 1.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
USTAVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087213
URS člen 23. ZJN-2 člen 44, 44/6. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - javno naročilo - protipravno ravnanje organov v postopku javnega naročanja - poravnane obveznosti do podizvajalcev - izbira ponudnika v postopku javnega naročanja - pravica do sodnega varstva - sporne obveznosti - nesporne obveznosti
Vsak ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, če se mu očitajo neplačane obveznosti do podizvajalcev, ima pravico ugovarjati, da le te ne obstojijo, in to ne glede na to, ali o teh obveznostih že teče spor pred rednim sodiščem, ali ne (sprožitev sodnega spora je v takšnih situacijah praviloma odvisna od podizvajalca in ne ponudnika). To pa ne pomeni, da se organom, ki odločajo v postopkih oddaje javnih naročil, z morebitnimi spornimi obveznostmi ponudnika do svojih podizvajalcev sploh ni treba ukvarjati.
Uporaba 13. člena ZPP na način, da bi naročnik prekinil postopek izbire najugodnejšega ponudnika in čakal na pravnomočno sodno odločitev o obstoju te terjatve, zato gotovo ne pride v poštev; takšno ravnanje bi bilo skrajno neracionalno, neekonomično in v nasprotju z vsemi osnovnimi načeli vodenja postopkov javnega naročanja. Po drugi strani pa zgolj ugotovitev, da je terjatev sporna, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da te trditve v omejenem obsegu vendarle preizkusi, saj bi odsotnost kakršnekoli aktivnosti naročnika v primeru zatrjevane spornosti popolnoma izvotlila zahtevan pogoj plačila vseh zapadlih obveznosti, in omogočala nedovoljene zlorabe.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – sosporniki
Pravila v postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Pri spornem določilu mora sodišče kot vsebino pogodbe vzeti skupen namen sopogodbenikov. Namen posameznega sopogodbenika ostaja nepomemben; le če je mogoče ugotoviti, da sta se oba sopogodbenika pisno izrazila drugače, kot je bil njun (resnični) dogovor, je njun (resnični), vendar pa nepravilno zapisani dogovor, postal pogodbena vsebina.
Ničnosti pravnomočne odločbe sodišča (sklepa ali sodbe) z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati. Napake, ki bremenijo sodne odločbe, je mogoče uspešno uveljavljati le v postopku, v katerem so bile izdane, in z v zakonu predvidenimi pravnimi sredstvi.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku - predlagatelj
Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.
sprememba tožbe - dopustnost spremembe tožbe - smotrnost
Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0087210
URS člen 23. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZIZ člen 4.
sodna pristojnost – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva – zahteva za posredovanje podatkov od tretje osebe – banka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio pauliana
Pogoji za zavrženje tožbe v obravnavanem primeru niso podani. Sodišče prve stopnje je namreč samo presodilo, da glede na zatrjevano pravno podlago sodna pristojnost v tem primeru obstoji oziroma da tožeča stranka sodno varstvo ima.
Pogoji za zavrženje tožbe bi bili izpolnjeni le, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084961
SPZ člen 247, 247/1. SZ-1 člen 11, 11/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 3, 3/3.
izročilna pogodba – ustanovitev osebne služnosti – osebna služnost – služnost stanovanja – izselitev iz stanovanja in izpraznitev prostorov – nesporna dejstva – dokazovanje nespornih dejstev – ožji družinski člani – družina
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).