direktor – razrešitev s funkcije – odškodninska odgovornost – nadomestilo plače – nezakonita razrešitev – javni zavod
Tožnik uveljavlja odškodnino v višini prejemkov, ki bi jih prejel, če ne bi bil nezakonito razrešen z mesta direktorja tožene stranke (nad prejemki, ki jih je imel v spornem obdobju), in sicer za čas od prenehanja delovnega razmerja pri tožencu do izteka mandata. Tožnik je bil predčasno razrešen iz razloga nezaupanja (kar pa ni zakonit razlog za razrešitev po drugem odstavku 38. člena ZZ) in brez kakršnekoli vsebinske opredelitve razlogov za odpoklic, zaradi česar je bila odločitev o razrešitvi arbitrarna. Ker je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da sklep o razrešitvi tožnika ni zakonit, je šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga, toženka pa pri razrešitvi tudi ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Tožniku je tako nastala škoda v posledici nezakonite razrešitve, saj mu je bila tudi pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi prenehanja funkcije direktorja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delu člen 37, 37/1.
nezgoda pri delu – vmesna sodba – krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo pomočnika razrezovalca pri pakirni liniji. Ko je odložil pakirno enoto na dvižno mizo, je opazil, da je paleta iz slabega lesa. Želel je preprečiti, da bi se paleta raztresla, ker bi to povzročilo zastoj v delovnem procesu. Zato je tekel nazaj, da bi pakirno linijo ustavil. Na poti do tipke za izklop stroja v sili med dvižnima mizama je stopil na gladko kovinsko pločevino, na kateri mu je spodrsnilo. Pri padcu se je z roko ujel v pakirno linijo in se poškodoval. Druga toženka (delodajalec) je ravnala protipravno, ker so tla na poti do tipke za izklop stroja v sili drsela, in ker tožnik ni imel na voljo še kakšne tipke za izklop dvižne mize v sili, tako da bi mu bila tipka (bolj) dostopna v vseh fazah delovnega procesa. Ob neskrbnosti druge toženke in s strani sodišča prve stopnje ugotovljene neskrbnosti tožnika (ki je v tem, da je prepozno opazil pomanjkljivosti palete), tožniku večjega prispevka k nastanku škode od 20 % ni mogoče pripisati.