Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za izplačilo neizplačanih plač v znesku 4.094,00 EUR. To je znesek, ki se omenja v spornem zapisu na redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica. Na odpoved je lastnoročno zapisala znesek 4.094,00 EUR, toženec pa je pripisal: „Navedeni znesek bom poravnal v čim krajšem času,“ in se podpisal. Toženec, ki tega pripisa ni zanikal (in tega tudi v pritožbi ne zanika), v pritožbi neutemeljeno nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje in se zavzema za ugotovitev, da tožnici dolguje le 1.500,00 EUR.
spremenjena invalidnost - invalidnost III. kategorije - vzrok invalidnosti - deljen vzrok invalidnosti - poškodba pri delu
Tožnica je od leta 2006 invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu (prometna nesreča na poti v službo). Predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je bil vložen v letu 2014 zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Določbe ZPIZ-2 je bilo potrebno uporabiti le glede kasneje nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica bolezni. Pri tožnici gre zato za deljen vzrok invalidnosti (70 % kot posledica bolezni, 30 % pa je še vedno posledica poškodbe pri delu).
navajanje dejstev - prvi narok - prekluzija - dejstva iz izvedenskega mnenja
Dejstev, ki spadajo v strokovno področje izvedenca, tožeča stranka ni mogla navesti že na prvem naroku, zato z navedbo le-teh po vročitvi izvedenskega mnenja ni bila prekludirana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge zaposlene je utemeljen poslovni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče ne more posegati v poslovne odločitve delodajalca, saj v okviru spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne sme presojati smotrnosti odločitev delodajalca v zvezi z organizacijo dela.
Odločilno za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je dejstvo, da je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, njegovo delo, za katerega ni dvoma, da še obstaja, pa so prevzeli ostali zaposleni. To pa pomeni, da organizacijske spremembe niso bile le navidezne ali namenjene le temu, da se pogodba odpove prav tožniku oziroma da se ga razporedi na drugo delovno mesto z nižjo plačo. Potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je prenehala, ker je delodajalec drugače organiziral delovni proces, na podlagi ocene, da je organizacijska sprememba smotrna in da se bodo na ta način zmanjšali stroški, takšne odločitve pa so izključno v pristojnosti delodajalca, to je tožene stranke.
Glede upoštevanja kriterijev za določitev denarnega povračila je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče. Sklicevalo se je na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri v 118. členu ZDR-1 ne gre za zaprt krog meril (kriterijev), tako da se pri odmeri denarnega povračila lahko upoštevajo tudi druge okoliščine, ki jih določbe prvega odstavka tega člena izrecno ne navajajo. Pritožba neutemeljeno nasprotuje takšnemu stališču in sodišču prve stopnje povsem brez podlage očita zmotno uporabo materialnega prava. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je odmena namesto reintegracije delavca, do katere bi bil sicer praviloma upravičen, zato je takšno stališče edino pravilno in skladno z namenom instituta sodne razveze, saj je povračilo ustrezno le, če je individualizirano in upošteva konkretne razmere.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Že dejstvo, da je tožnik sprejel obveznost v taki višini, kot sam navaja – 2 milijona EUR, ne vodi k sklepu, da ne zmore plačati 33 EUR sodne takse. Sicer pa je sodišče prve stopnje ob tem ugotovilo, da prejema približno 3606 EUR mesečnega dohodka, to pa na podlagi podatkov, ki jih je sam navedel v prošnji za oprostitev plačila taks.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da je terjatev verjetno izkazana, vendar pa niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe skladno iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zgolj dejstvo, da je bila na toženčevi nepremičnini, to je poslovni stavbi tožene stranke, v kateri deluje radio, vpisana hipoteka za zavarovanje posojila, samo po sebi ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ. Drugega aktivnega ravnanja dolžnika (tožene stranke), ki bi pomenilo nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožnice, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu (odpravnina), onemogočena ali precej otežena, pa tožeča stranka ni konkretizirala. Zato predlog za izdajo začasne odredbe tožeče stranke, da sodišče toženi stranki v zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke prepove odtujitev oziroma obremenitev nepremičnine, ni utemeljen.
S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 2. 2016 je bil začet stečajni postopek nad tožencem. Istega dne je bil objavljen tudi oklic o začetku tega postopka, zato so 17. 2. 2016 nastopile pravne posledice stečajnega postopka. V 4. točki 1. odstavka 205. člena ZPP je določeno, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, odločbo lahko izda le, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP). Ker je prvostopno sodišče zamudno sodbo izdalo 8. 3. 2016, ko so že nastale pravne posledice stečajnega postopka, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 207. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje novo sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023161
OZ člen 86, 86/1, 92, 427, 427/3. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, ZJSRS člen 28, 28/3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 103, 103/1, 123.
izvršilnega naslov - zakonske zamudne obresti - načelo formalne legalitete - uradni pritožbeni preizkus - preživninska obveznost - zakonska subrogacija - prevzem dolga - odgovor na ugovor - pravica do izjave - pritožbena novota
Določila tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, ni dopustno razumeti brez upoštevanja zakonskih predpostavk za izvršbo, med katerimi je obstoj izvršilnega naslova temeljna predpostavka.
- Pojasnjene učinke subrogacije lahko izvršilno sodišče upošteva le za preživninske terjatve otroka, kot so te opredeljene v izvršilnem naslovu zoper preživninskega zavezanca.
- Prevzema dolga po tretji osebi, ki se nanaša na zakonsko obveznost preživljanja otrok s strani staršev, ne dopuščajo določila prvega odstavka 103. in 123. člena ZZZDR, ki opredeljujejo, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Zaradi prisilne narave teh določil ni dopusten drugačen dogovor, tako tudi ne sprememba preživninskega zavezanca na način, da bi namesto staršev s pogodbo prevzel preživninsko obveznost kdo tretji.
O višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, je že bilo pravnomočno odločeno, zato je bila ponovna zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, zakonito zavržena. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081625
SPZ člen 77. ZPP člen 21.
pravdni postopek – nepravdni postopek – mejni spor – sporna meja – ugotovitev lastninske pravice – lastninski spor – spor o poteku meje – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Res je, da gre v bistvu tudi pri mejnem sporu, ki svoj predlog opira na močnejšo pravico, po naravi za lastninski zahtevek. A to ne pomeni, da gre v tej zadevi za spor o poteku meje, ki se rešuje v nepravdnem postopku.
Konkretno niso izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZPP za ustavitev postopka in njegovo nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka pred drugim sodiščem, saj ni ovire, da tožnik v tem postopku uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla na delu parcele tožencev.
URS člen 2. KZ-1 člen 31, 31/2, 299, 299/1. ZKP člen 89, 360, 360/3, 362.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - dolžnost predhodne napovedi pritožbe - zavrženje prepozne napovedi pritožbe zoper sodbo - opravičljiv razlog za zamudo - pouk glede napovedi pritožbe zoper sodbo - razglasitev sodbe v nenavzočnosti obdolženca - vročitev zapisnika o razglasitvi sodbe - razumevanje pravnega pouka - pravna država - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je razglasilo sodbo v obdolženčevi nenavzočnosti skladno s tretjim odstavkom 360. člena ZKP ter mu skladno s 362. členom ZKP vročilo zapisnik o razglasitvi sodbe s pravnim poukom o dolžnosti napovedi pritožbe zoper sodbo, zato ni bil prekršen 2. člen Ustave RS, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot pravno državo.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju opravljal enako delo kot ostali trije pri toženi stranki redno zaposleni fotografi. Pri toženi stranki je bil prostovoljno vključen v organiziran delovni proces kot fotograf, delo je opravljal osebno ter po navodilih in pod nadzorom tožene stranke (dežurnega oziroma odgovornega urednika). Delo je opravljal vsakodnevno, kar odraža tudi element nepretrganosti opravljanja dela. Delovni čas je bil enako kot delovni čas preostalih delavcev fleksibilen glede na to, da je delo novinarjev in fotografov terensko. Za nobenega fotografa (niti za tožnika) se ni vodila evidenca delovnega časa. Po obsegu dela je bil tožnik enakovreden ostalim zaposlenim fotografom, dejstvo, da je pri delu uporabljal svoj fotoaparat in svoj računalnik, pa ne vpliva na ugotovitev, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so bili pri opravljanju dela tožnika kot fotografa pri toženi stranki podani vse elementi delovnega razmerja.
odškodnina - škoda - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
Zgolj dejstvo, da je bilo ob dolgotrajnem bolniškem staležu (od leta 2006 do 2014) v predsodnem postopku izdanih nekaj odločb, s katerimi je bil stalež zaključen, v sodnem postopku pa takšni posamični upravni akti odpravljeni, ne pomeni protipravnosti v smislu pravnega standarda za civilni delikt. Za odškodninsko odgovornost tožene stranke bi moralo biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da bi iz njega izhajal namen izigravanja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke šteti za protipravno v smislu odgovornosti za škodo, bi moralo biti arbitrarno. Torej takšno, da bi brez vsakršnih razumnih razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Ker ni dokazane protipravnosti in iz tega razloga ni izpolnjen prvi element odškodninskega delikta, je vtoževano odškodninsko terjatev iz naslova gmotne in negmotne škode sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Poslovanje tožene stranke je bilo v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014. Prišlo je do ukinitve tožničinega delovnega mesta. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas mora obstajati eden izmed taksativno naštetih zakonitih razlogov v 54. členu ZDR-1, razlog pa mora biti naveden tudi v sami pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje takega zakonitega razloga za sklenitev vsake izmed treh pogodb za določen čas ni navedlo. Štelo je, da so bile sporne pogodbe utemeljeno in zakonito sklenjene za določen čas, ker so skupno trajale skoraj šest mesecev, za kolikor je povečan obseg dela napovedovala tudi družba A. d. o. o. Takšen zaključek je materialnopravno zmoten, saj je bila tožena stranka že v juliju 2014 seznanjena s povečanim obsegom dela v nadaljnjih šestih mesecih, zato bi morala že prvo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne 9. 8. 2014, skleniti za 6 mesecev oziroma do 31. 1. 2015. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da so bile sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakonite.
Za verzijski zahtevek na podlagi 133. člena ZZZDR je aktivno legitimirana oseba, ki je imela stroške zaradi preživljanja mladoletnega otroka, in ne preživninski upravičenec (mladoletni otrok) sam.
Zalaganje obveznosti, ki izvira iz zakonske preživninske obveznosti do skupnega otroka, nima značaja čiste denarne obveznosti. Zato se pri dokazovanju višine ni mogoče opreti zgolj na listinsko potrjene izdatke – račune. Vrednost se presoja po času, ko je opredeljena kot čista denarna terjatev – ob odločanju sodišča prve stopnje.
sodna taksa za takso - oprostitev plačila - dohodki - premoženjsko stanje
Dohodki tožničine družine ne dosegajo vseh osnovnih zneskov minimalnega dohodka v višini 577,62 EUR mesečno na osebo, ki je določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, saj znašajo le 368,00 EUR po osebi mesečno. Ker se drugo premoženje ne upošteva in ne vpliva na dodelitev denarne socialne pomoči, bi bila tožnica do te upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnico oprostilo plačila sodne takse za tožbo.