spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti – izključna krajevna pristojnost – predhodni preizkus tožbe – ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je glede na določila 22. člena ZPP omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno pristojnost in je časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe.
podjemna pogodba - napaka - pravočasno grajanje napake - skrita napaka - opredeljeno grajanje napak - vzrok napake - opis posledic napake - laik
Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.
Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085973
ZPP člen 285, 286. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – pooblaščenec za poslovanje na bančnem računu – ustna darilna pogodba – dedna nevrednost – procesna sposobnost – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Zapustnik ni napravil oporoke, imel pa je dva otroka (tožnico in toženca). Zaradi sporov med dedičema je sodišče zapuščinski postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo. Med drugim tožnico z zahtevkom, da je dedič (toženec) dedno nevreden, sporno pa je tudi, kaj sodi v zapuščino. Sodišče je dejansko odločilo, da sta pravdni stranki zakonita dediča, ki jima gre vsakemu polovica zapuščine, kar pa ni pravilno. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni zahtevek.
osebni stečaj – ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – poplačilo ločitvenega upnika – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – protipravnost ravnanja – zmanjšanje stečajne mase – pomoč policije – končanje nujnih poslov – nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja v postopku osebnega stečaja.
S tem, da stečajni upravitelj upniku, ločitvenemu ali izločitvenemu upniku prereka terjatev, mu še ne povzroči škode.
Premoženje, na katerem je po trditvah tožnika imel ločitveno pravico, je z zavrnitvijo njegovega zahtevka postalo premoženje stečajne mase, tožnik pa „navaden“ upnik stečajnega dolžnika.
Toženka je dokazala, da stečajna dolžnica nikoli ni bila lastnica spornega goveda, temveč je bila kot rejka le njegova imetnica. Čim je tako, je jasno, da tožnik ločitvene pravice ne bi mogel pridobiti na premoženju nekoga tretjega, saj se ta lahko pridobi le na premoženju stečajnega dolžnika.
Določili 316. in 317. člen ZFPPIPP, ki za dokončanje obstoječih poslov stečajnega dolžnika terjata dovoljenje sodišča, se v postopku z osebnim stečajem ne uporabljata.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
vzrok bolniškega staleža - izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje
Čeprav je bilo dopolnilno izvedensko mnenje izdano in podpisano s strani vseh članov izvedenskega organa, drugi člani, razen psihiatrinje, do nagrade ne morejo biti upravičeni. Dopolnilno izvedensko mnenje se namreč nanaša le na tožnikovo psihično stanje.
Tožeča stranka izvedenega plačila ni opravila pod prisilo, ampak prostovoljno na podlagi svobodno oblikovane volje za sklenitev odplačnega pravnega posla s toženo stranko za izvensodno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Povračilnega zahtevka po 191. členu OZ nima.
osebni stečaj - izjava o premoženjskem stanju - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka - sodni rok - opravičljiv razlog za podaljšanje roka
Tožbo je vložil upravitelj v imenu tožeče stranke, kot dolžnika v postopku osebnega stečaja. Po trditvah upravitelja je namreč tožeča stranka na svojo partnerico prenesla premoženje v vrednosti približno 20.000,00 EUR. Upravitelj ni smel opozoriti tožeče stranke, da je zoper partnerico vložil tožbo in da v ta namen potrebuje zahtevane podatke. S tem bi namreč dal dolžniku ali njegovi partnerici dovolj manevrskega prostora in časa, da premoženje odsvoji naprej ali ga na kak drug način prikrije.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 64, 64/1, 64/1-2, 72, 77. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je delovna zmožnost za svoj poklic kuharice zmanjšana za več kot 50 %. Ima preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delu v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, lahko dodatno usposobila, oziroma pridobila dodatne veščine in znanja. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se določijo s pogodbo med tožencem, delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje in zavarovancem.
Zmotno je stališče pritožnika, da mora sodišče zahtevati od izvedenca, da ustno odgovori na vsako vprašanje, ki ga zastavi stranka izvedencu na zaslišanju. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje.
Odškodnina je denarna odmena za zmanjšanje premoženja oškodovane osebe. To v konkretnem primeru pomeni, da tožeča stranka kot solastnica, za delež uničene ali poškodovane zavarovane stavbe, ki presega njen solastniški delež, po materialnem pravu načeloma ne bi bila upravičena do odškodnine. Ima pa upnik od dolžnika pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov.
Solidarnost upnikov se ne domneva, podana je le v primeru, če je določena z zakonom, ali če je dogovorjena.
V tej zadevi je sporno, ali je tožnica zaradi sklenjene izročilne pogodbe zavezanka za plačilo institucionalnega varstva za B.B. Z izročilno pogodbo si je izročevalka izgovorila popolno oskrbo na domu, ni pa si izgovorila plačila za oskrbo institucionalnega varstva, niti se tega ni zavezala prevzemnica. Čeprav se C.C. ni zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva, pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, da obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe njej ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij sicer pomeni, da velja le med pogodbenimi strankami, vendar se v konkretnem primeru obveznosti iz izročilne pogodbe, nanašajo tudi na obveznosti ostalih zavezancev pri plačilu prispevka za institucionalno varstvo B.B. (tretji odstavek 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev). Ker se je C.C. zavezala zagotavljati B.B. oskrbo na domu, se njen prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot se je zavezala z izročilno pogodbo. Če na ta način določen prispevek zavezanke ne dosega zneska, za katerega je bila upravičenka oproščena, se prispevke ostalih zavezancev, torej tudi tožnice, določi v razmerju, ki glede na tretji odstavek 18. člena Uredbe velja za njihovo plačilno sposobnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085110
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 2/1, 6, 7, 7/2, 10, 11, 11/2, 12, 23, 28. OZ člen 178. ZPP člen 285.
plačilo odškodnine – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – zastaranje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zahteva za plačilo škode v pravdnem postopku – protipravnost ravnanja – popolna odškodnina – omejitev odškodnine po ZPŠOIRSP – materialno procesno vodstvo
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali tožnik uveljavlja popolno odškodnino brez omejitev iz 12. člena ZPŠOIRSP ali le odškodnino, kot mu jo priznava ZPŠOIRSP, ta dejstva pa so odločilna ne le glede priznanja višine škode, marveč tudi zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja tožnikove terjatve.
začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka – odreditev oziroma podaljšanje ukrepa – odločanje v okvirih predloga upravičenega predlagatelja
Sodišče prve stopnje o odreditvi in podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka odloča v okviru predloga upravičenega tožilca ali oškodovanca.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – oprava naroka kljub odsotnosti stranke – prisotnost pooblaščenca
Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.