predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – pooblaščenec – odvetnik
Predlog za obnovo postopka, ki je izredno pravno sredstvo, je bilo treba zavreči, ker lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema je le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa stranke ne zatrjujejo.
Ne glede na to, da je v konkretnem primeru prvotožeča stranka plačila sodne takse oproščena, je glede na nerazdelnost obveznosti, drugotožeča stranka dolžna sodno takso plačati enako, kot da sklep o taksni oprostitvi za prvotožečo stranko ne bi bil izdan.
Zagovornik nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, v čem naj bi bila lažna vsebina obravnavanih računov, saj je v opisu dejanja v izreku sodbe ta očitek konkretno opredeljen z navedbo, da so bile z navedenimi računi zaračunane dobave blaga, ki je bilo prenešeno neodplačno.
Okrožni državni tožilki ni mogoče slediti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin izreči zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – nedopustna grožnja
Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ni nedopustna grožnja, prav tako pa ni nedopustna grožnja delodajalca, da bo sprožil sodne postopke, v katerih bo lahko izdana obsodilna sodba, zaradi katere bi bila tožnica lahko očrnjena. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila izpodbijana tožničina izjava o odpovedi in sporazum o prenehanju delovnega razmerja podpisana brez napak volje in sta zato zakonita.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
trpinčenje na delovnem mestu – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – mobing – izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožnica ni storila očitanih kršitev iz prvega pisnega opozorila, saj je imela glede evidentiranja delovnega časa in glede odobritve odsotnosti z delovnega mesta s svojo nadrejeno poseben dogovor o evidentiranju in obveščanju, ki se ga je tudi držala.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica z izročitvijo spornega računa svoji odvetnici (v odpovedi ji je bilo očitano zgolj to, ne pa tudi izročitev tega računa novinarju oziroma komu drugemu) ni kršila določbe 37. člena ZDR-1 niti drugih predpisov.
Namen pisne seznanitve z očitanimi kršitvami iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je v tem, da se delavec pred očitki lahko učinkovito brani oziroma jih pojasni, tega pa tožnica v zvezi z očitki o izražanju mnenja o izobrazbi tedanje direktorice, posledičnem spreminjanju sistemizacije in glede rojstnodnevnih dogodkov ni mogla, ker s temi očitki predhodno ni bila seznanjena.
Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave brez trditvene podlage in dokaznih predlogov strank sámo z vpogledom v register ZZZS in s pozivom tožnici za predložitev njenih plačilnih list ugotovilo, da je bila tožnica v določenem obdobju zaposlena pri drugem delodajalcu, da je nato v določenem obdobju prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo in da je določenega dne ustanovila s. p., nakar je na podlagi teh, po uradni dolžnosti ugotovljenih dejstev, odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem odprtja s. p. ter da tožnica ni upravičena do vpisa v socialno zavarovanje in reparacije za celotno obdobje do sodne razveze. S tem, da je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali, ter da je po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina - škoda - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti se priznava le, če so odločbe obremenjene s kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Čeprav sta bili odločbi o zaključku bolniškega staleža v sodnem postopku odpravljeni in tožniku priznan bolniški stalež, to še ne pomeni, da je mogoče organoma tožene stranke očitati protipravno ravnanje, torej da bi ravnala malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti. Ker ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagane dokaze, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave, kar pomeni, da mora navesti, zakaj jih je zavrnilo. Razlogi lahko izhajajo iz samega dokaznega sklepa, iz posebnega sklepa, ki ga sprejme sodišče, sprejemljivo pa je tudi argumentiranje v sodni odločbi o sami stvari. Sodišču tako ni treba izvajati dokazov, ki so: nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva (Betetto v: ZPP s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 611). Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan, v kolikor pa z razlogi sodišča ni seznanjena, pa ji je odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 61.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva
Pri udeležencu je bila ugotovljena bipolarna duševna motnja (trenutno v manični fazi), zaradi česar je hudo motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, s čimer je podan pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Vzrokov, zaradi katerih ima udeleženec hudo moteno realnost in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj udeleženec zaradi nekritičnosti svojega ravnanja, v postopku zdravljenja ne bi sodeloval, s tem pa je podan tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnost
Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem je delala, to je čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij oziroma za poklicno napredovanje. To pomeni, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bilo pri njej mogoče ugotoviti invalidnost definirano v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2, toliko manj pa takšnega stanja, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in torej popolne nezmožnosti za delo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
ZPreZP-1 člen 33, 57. ZP-1 člen 55, 55/2, 65, 65/5.
pravica obrambe – izvajanje dokazov – načelo kontradiktornosti – obvezen večstranski pobot – pravica do izjave – zahteva za sodno varstvo
Prekrškovni organ je po prejemu izjave pritožnika k pisni izjavi z obvestilom o prekršku kot odgovorno osebo pozval tudi A.V., ki je izjavo podal, o kateri pa pritožnik ni imel možnosti, da se izjavi.
Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s sklepom z dne 4. 2. 2016 sodišče prve stopnje prekinilo predmetni pravdni postopek do zaključka revizijskega postopka v zadevi P 479/2013 (Okrožnega sodišča v Celju), da je bilo o reviziji tožene stranke v postopku P 479/2013 že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 306/2015 z dne 12. 5. 2016.
Glede na zgoraj povzeto dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 208. člena ZPP, ko je sklenilo, da se ta pravdni postopek nadaljuje, ker je podana predpostavka za nadaljevanje tega postopka.
Izpodbijana sodba je v celoti utemeljena na indicih, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme, da je tožnik storil kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je kot policist izdal plačilni nalog brez podlage), in da ima ta kršitev znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 295. člena KZ-1. Gre za t. i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in neprepričljiva, saj sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov oziroma je določenim dokazom, ne da bi to razumno obrazložilo, dalo večjo težo kot drugim. Stranka, ki nosi dokazno breme, mora za svoj uspeh postavljene trditve dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bo o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom. Razlogi v sodbi, ki se nanašajo na ugotovitve o posameznih indicih so nejasni, zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je podan pritožbeni razlog nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Cena del je lahko določena od zneska enote dogovorjenih del ali v skupnem znesku za celoten objekt, kar je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo sodišče prve stopnje.
Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ne gre za zmanjšanje onesposobljenosti organov oziroma delov telesa, ki bi ga bilo mogoče pripisati poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, zato ji ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
upravnik – plačilo sredstev v rezervni sklad – vodenje sredstev računa rezervnega sklada – poseben transakcijski račun – odgovor na odgovor na pritožbo
V prvem odstavku 42. člena SZ-1 in drugem odstavku 119. člena SPZ je določeno, da sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik na posebnem transakcijskem računu. To pa je račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je zaradi vloženega ugovora toženca odločalo sodišče v tem pravdnem postopku.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017166
ZPP člen 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
kaznovanje priče
Priča se ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga. Na njeno elektronsko prošnjo, da se pretehta že podana izjava, jo je sodišče pozvalo, da ravna v skladu z vabilom, vendar na obravnavo ni pristopila. Sodišče je utemeljeno postopalo po 1. odstavku 241. člena ZPP in jo kaznovalo s 100,00 EUR denarne kazni.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367., 374, 374/2. ZDSS-1 člen 65, 65/1.
zavrženje revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik
V konkretnem primeru je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, s tem da tudi ni bilo predloženo dokazilo, da je slednji predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma združenja delodajalcev, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
OZ člen 131, 131/2, 153. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 36, 36/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo na višini – vmesna sodba
Tožnik se je poškodoval v času opravljanja dela za toženo stranko kot delodajalca. S sodelavcem je na zunanjem stopnišču objekta na kovinsko konstrukcijo varil kovinske nastavke, ki so namenjeni kasnejši pritrditvi stekla na konstrukcijo stopnišča. Tožnik, ki je stal na medetaži stopnišča na podestu, tj. na višini štiri do pet metrov, se je sklonil, pri tem se mu je zavrtelo, zaradi česar je padel med konstrukcijo stopnišča in gradbenim odrom, ki je bil postavljen ob stopnišču, na betonska tla. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da predstavlja delo na višini štirih do petih metrov, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, nevarno dejavnost. Pri takem delu vedno obstaja možnost padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti1. Tožena stranka zato v obravnavanem primeru za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca, odgovarja ne glede na krivdo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
ZUTD člen 11, 113, 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 39, 41.
brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnosti - zaposlitveni načrt
Tožnik je bil z zaposlitvenim načrtom seznanjen, da ima neizpolnjevanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu lahko za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Vendar do takšne posledice in prenehanja zaradi neizpolnjevanja dogovorov lahko pride le pod pogojem, da je bil tožnik k tožencu pravilno vabljen. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.