• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 3307/2016
    23.12.2016
    SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080203
    ZPP člen 108, 108/5, 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/9, 11, 11/5, 12, 12/3, 34a, 34a/1. OZ člen 395, 395/1, 416.
    plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – zavezanec za plačilo – nerazdelna obveznost – materialno sosporništvo – solidarnost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – ugovor zoper plačilni nalog – pravni interes – zavrženje pritožbe – predlog za obročno plačilo sodne takse – zavrženje predloga – nepopolna vloga
    Ne glede na to, da je v konkretnem primeru prvotožeča stranka plačila sodne takse oproščena, je glede na nerazdelnost obveznosti, drugotožeča stranka dolžna sodno takso plačati enako, kot da sklep o taksni oprostitvi za prvotožečo stranko ne bi bil izdan.
  • 22.
    VSL sklep I Cp 2554/2016
    23.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
    VSL0080189
    ZPP člen 154, 154/2, 350, 350/1. ZBPP člen 46, 46/3.
    stroški postopka – načelo uspeha – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije
    Ker je tožnik po delnem umiku tožbe uspel v sporu z 19,5 %, je toženka dolžna povrniti v korist proračuna Republike Slovenije temu ustrezen tožnikov delež stroškov izvedenca (tretji odstavek 46. člena ZBPP in drugi odstavek 154. člena ZPP).
  • 23.
    VSL sklep I Cp 3148/2016
    23.12.2016
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0001933
    ZST-1 člen 19 – 32, 31, 31/2. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
    sodna taksa - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - prenizko ocenjena vrednost predmeta - utemeljen sum
    Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odmera sodne takse glede na sodno ugotovljeno vrednost po 31. členu ZST-1.
  • 24.
    VDSS sodba Psp 492/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS0017272
    ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/1-1.
    invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnost
    Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem je delala, to je čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij oziroma za poklicno napredovanje. To pomeni, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bilo pri njej mogoče ugotoviti invalidnost definirano v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2, toliko manj pa takšnega stanja, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in torej popolne nezmožnosti za delo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
  • 25.
    VSK sklep II Kp 15215/2012
    22.12.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007041
    ZKP člen 285e.
    pridobitev in hramba dnk profila - izločitev dokazov
    Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21 z dne 13.2.2014 posega v določbe slovenskega Zakona o policiji (ZPol; Uradni list RS, št. 49/1998 s spremembami in dopolnitvami), ki je policiji omogočal, da se je lahko DNK osebe, ki je bila osumljena, pa za kaznivo dejanje ni bila pravnomočno obsojena, hranil vse do zastaranja kazenskega pregona. Namen posega v navedeni zakon je torej bil, da se onemogoči trajno hrambo profila DNK oseb, za katere je veljala domneva nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi spregledalo, da je bil DNK iz avstrijske baze DNK pridobljen v zvezi z v Republiki Sloveniji obravnavanim kaznivim dejanjem, obtoženi pa v Republiki Avstriji ni bil zgolj osumljen, pač pa za kaznivo dejanje tudi obsojen, čeprav šele leta 2011. Domneve, da je bil DNK v avstrijski bazi DNK hranjen zakonito, nihče ne izpodbija, zato bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bilo utemeljeno njegovo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki jih navaja, pred odločitvijo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugotoviti, ali je bil DNK obtoženega v Republiki Avstriji pridobljen v zvezi s kaznivimi dejanji za katera je bil obsojen, ali pa morda v postopku, v katerem je bil vzorec DNK odvzet, ni prišlo do obsodilne sodbe.
  • 26.
    VDSS sodba Pdp 560/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0016900
    ZDR-1 člen 13, 81. OZ člen 45, 45/1, 45/2.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – nedopustna grožnja
    Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ni nedopustna grožnja, prav tako pa ni nedopustna grožnja delodajalca, da bo sprožil sodne postopke, v katerih bo lahko izdana obsodilna sodba, zaradi katere bi bila tožnica lahko očrnjena. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila izpodbijana tožničina izjava o odpovedi in sporazum o prenehanju delovnega razmerja podpisana brez napak volje in sta zato zakonita.
  • 27.
    VDSS sklep Psp 406/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017166
    ZPP člen 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
    kaznovanje priče
    Priča se ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga. Na njeno elektronsko prošnjo, da se pretehta že podana izjava, jo je sodišče pozvalo, da ravna v skladu z vabilom, vendar na obravnavo ni pristopila. Sodišče je utemeljeno postopalo po 1. odstavku 241. člena ZPP in jo kaznovalo s 100,00 EUR denarne kazni.
  • 28.
    VDSS sodba Psp 488/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0017268
    ZUTD člen 59, 59/3, 61, 61/1, 61/3, 61/4, 61/6.
    denarno nadomestilo za brezposelnost - višina nadomestila - upoštevanje plač
    V določbah ZUTD ni podlage, da bi se pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevale plače, ki bi jih tožnica morala prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa jih delodajalec v obdobju enega leta pred začetkom stečajnega postopka ni izplačal oziroma, da bi se upoštevale plače iz obdobja, ko je tožnica še prejemala nezmanjšano plačo, ne glede na to, da so od nezmanjšane plače bili tudi plačani prispevki za primer brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje in že pred tem tožena stranka v predsodnem postopku, pravilno ugotovilo, kakšne plače je tožnica prejela v 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti, je bilo denarno nadomestilo za brezposelnost pravilno in zakonito odmerjeno od osnove povprečne mesečne plače, kot jo je dejansko prejela pri bivšem delodajalcu pred izgubo zaposlitve.
  • 29.
    VDSS sklep Pdp 994/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016656
    ZPP člen 274.
    zavrženje tožbe – procesna legitimacija – ugovor pasivne legitimacije
    Sodišče prve stopnje je kot razlog za zavrženje tožbe zoper drugotoženo stranko navedlo utemeljenost njenega ugovora glede pomanjkanja procesne legitimacije. V zvezi s tem je izpostavilo dejstvo, da je bil tožnik delavec prvotožene, ne pa drugotožene stranke, ki je bila naročnik del na gradbišču, na katerem se je tožnik poškodoval. Posledično je zaključilo, da drugotožena stranka ne more biti zavezana za plačilo odškodnine za nesrečo pri delu in je tožbo za plačilo odškodnine glede nje zavrglo.

    Kljub temu da je drugotožena stranka svoj ugovor iz odgovora na tožbo poimenovala ugovor procesne legitimacije, je po vsebini podala ugovor pasivne legitimacije, da sama ne more biti nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, ki ga uveljavlja tožnik, ne pa, da je podala ugovor procesne legitimacije. Medtem ko se stvarna legitimacija nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka, se ugovor procesne legitimacije nanaša na vprašanje upravičenja sprožiti konkretni spor, tega pa drugotožena stranka glede tožnika ni uveljavljala. Zato bi utemeljeni ugovor tožene stranke lahko imel za posledico le zavrnitev tožbenega zahtevka, ne pa zavrženja tožbe glede drugotožene stranke.
  • 30.
    VDSS sodba Psp 410/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017170
    ZPIZ-2 člen 403, 403/3.
    telesna okvara - invalidnina - bolezen
    Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ne gre za zmanjšanje onesposobljenosti organov oziroma delov telesa, ki bi ga bilo mogoče pripisati poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, zato ji ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
  • 31.
    VSL sodba II Cp 2778/2016
    22.12.2016
    STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0060412
    SPZ člen 119, 119/1, 119/2. SZ-1 člen 42, 42/1.
    upravnik – plačilo sredstev v rezervni sklad – vodenje sredstev računa rezervnega sklada – poseben transakcijski račun – odgovor na odgovor na pritožbo
    V prvem odstavku 42. člena SZ-1 in drugem odstavku 119. člena SPZ je določeno, da sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik na posebnem transakcijskem računu. To pa je račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je zaradi vloženega ugovora toženca odločalo sodišče v tem pravdnem postopku.
  • 32.
    VSK sklep PRp 65/2016
    22.12.2016
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0007121
    ZPreZP-1 člen 33, 57. ZP-1 člen 55, 55/2, 65, 65/5.
    pravica obrambe – izvajanje dokazov – načelo kontradiktornosti – obvezen večstranski pobot – pravica do izjave – zahteva za sodno varstvo
    Prekrškovni organ je po prejemu izjave pritožnika k pisni izjavi z obvestilom o prekršku kot odgovorno osebo pozval tudi A.V., ki je izjavo podal, o kateri pa pritožnik ni imel možnosti, da se izjavi.
  • 33.
    VDSS sodba Pdp 619/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0017043
    OZ člen 131, 131/2, 153. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 36, 36/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo na višini – vmesna sodba
    Tožnik se je poškodoval v času opravljanja dela za toženo stranko kot delodajalca. S sodelavcem je na zunanjem stopnišču objekta na kovinsko konstrukcijo varil kovinske nastavke, ki so namenjeni kasnejši pritrditvi stekla na konstrukcijo stopnišča. Tožnik, ki je stal na medetaži stopnišča na podestu, tj. na višini štiri do pet metrov, se je sklonil, pri tem se mu je zavrtelo, zaradi česar je padel med konstrukcijo stopnišča in gradbenim odrom, ki je bil postavljen ob stopnišču, na betonska tla. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da predstavlja delo na višini štirih do petih metrov, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, nevarno dejavnost. Pri takem delu vedno obstaja možnost padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti1. Tožena stranka zato v obravnavanem primeru za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca, odgovarja ne glede na krivdo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
  • 34.
    VDSS sklep Pdp 521/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016841
    ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – indic – indična sodba – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena
    Izpodbijana sodba je v celoti utemeljena na indicih, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme, da je tožnik storil kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je kot policist izdal plačilni nalog brez podlage), in da ima ta kršitev znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 295. člena KZ-1. Gre za t. i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.

    Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in neprepričljiva, saj sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov oziroma je določenim dokazom, ne da bi to razumno obrazložilo, dalo večjo težo kot drugim. Stranka, ki nosi dokazno breme, mora za svoj uspeh postavljene trditve dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bo o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom. Razlogi v sodbi, ki se nanašajo na ugotovitve o posameznih indicih so nejasni, zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je podan pritožbeni razlog nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 35.
    VDSS sodba in sklep Pdp 440/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016591
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
    trpinčenje na delovnem mestu – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – mobing – izvedba dokaza po uradni dolžnosti
    Tožnica ni storila očitanih kršitev iz prvega pisnega opozorila, saj je imela glede evidentiranja delovnega časa in glede odobritve odsotnosti z delovnega mesta s svojo nadrejeno poseben dogovor o evidentiranju in obveščanju, ki se ga je tudi držala.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica z izročitvijo spornega računa svoji odvetnici (v odpovedi ji je bilo očitano zgolj to, ne pa tudi izročitev tega računa novinarju oziroma komu drugemu) ni kršila določbe 37. člena ZDR-1 niti drugih predpisov.

    Namen pisne seznanitve z očitanimi kršitvami iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je v tem, da se delavec pred očitki lahko učinkovito brani oziroma jih pojasni, tega pa tožnica v zvezi z očitki o izražanju mnenja o izobrazbi tedanje direktorice, posledičnem spreminjanju sistemizacije in glede rojstnodnevnih dogodkov ni mogla, ker s temi očitki predhodno ni bila seznanjena.

    Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave brez trditvene podlage in dokaznih predlogov strank sámo z vpogledom v register ZZZS in s pozivom tožnici za predložitev njenih plačilnih list ugotovilo, da je bila tožnica v določenem obdobju zaposlena pri drugem delodajalcu, da je nato v določenem obdobju prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo in da je določenega dne ustanovila s. p., nakar je na podlagi teh, po uradni dolžnosti ugotovljenih dejstev, odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem odprtja s. p. ter da tožnica ni upravičena do vpisa v socialno zavarovanje in reparacije za celotno obdobje do sodne razveze. S tem, da je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali, ter da je po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
  • 36.
    VSL sklep II Cp 3298/2016
    22.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080213
    ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/4.
    nagrada in stroški izvedenca – zahteva za odmero nagrade in povračilo stroškov – pravočasnost zahteve – zapisnik – javna listina – dokaz nasprotja
    Sodišče o odmeri in povračilu stroškov, ki nastanejo izvedencu, odloča le na podlagi njegove zahteve. Izvedenec mora povračilo, če gre za ustno podajanje mnenja, zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi.
  • 37.
    VDSS sodba Psp 393/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0017116
    ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 114. ZPIZ-2 člen 129, 130, 398, 398/2. ZDSS-1 člen 7, 7/2, 7/2-2.
    denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - zavarovalna doba s povečanjem - odškodninska odgovornost zavoda
    Povečan čas zavarovalne dobe se upošteva pri skupni zavarovalni dobi, istočasno pa se pri ugotavljanju pogojev za upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje. Tožniku je ob upoštevanju te dobe do upokojitve manjkalo 1 leto, 11 mesecev in 12 dni, zato je po 1. odstavku 114. člena ZDR-1

    užival

    posebno varstvo pred odpovedjo. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala v nasprotju z določbami ZDR-1 o posebnem varstvu delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic pa ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, mu je toženec zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo utemeljeno zavrnil.
  • 38.
    VDSS sodba Psp 394/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017117
    ZPIZ-2 člen 30. ZMEPIZ-1 člen 55.
    starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki o plači - matična evidenca
    Toženec tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval plače za prvih 6 mesecev leta 1991, čeprav je zatrjeval, da se za to obdobje upošteva enaka plača, kakor jo je prejemal v mesecu decembru 1990, saj je opravljal enaka dela. Če v matični evidenci zavarovanca za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se ne bi upoštevala tudi plača zavarovanca za del relevantnega obdobja, ki temelji na znanih podatkih o njegovi plači. Zato je pritožbeno sodišče odpravilo izpodbijani odločbi glede višine pokojninske dajatve in zadevo vrnilo tožencu, da ugotovi dejansko stanje v zvezi s trditvami tožnika o višini njegove plače v prvih 6 mesecih leta 1991 in nato ponovno odloči o višini pokojnine.
  • 39.
    VDSS sodba Psp 437/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0017194
    URS člen 50. ZSVarPre člen 4, 27, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11. ZZZDR člen 124.
    denarna socialna pomoč - krivdni razlogi - načela morale
    V nasprotju z načeli morale bi bilo šteti, da oseba ne dosega minimalnega dohodka zato, ker stanovanja, katerega formalnopravno je sicer lastnica, čeprav naj bi ga dejansko kupila starša, v njem živela že 40 let in pred tem imela celo brezplačno dosmrtno služnostno pravico, ni prodala tretji osebi, temveč staršem, od katerih zaradi njune visoke starosti in nizkih prejemkov, kupnine ni nikoli prejela. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je tožnica s tem, ko je nepremičnino neodplačno odsvojila svojima staršema, sama vplivala na to, da je izgubila sredstva, s katerimi bi si lahko zagotovila preživetje, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičena, ne more biti sprejemljivo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani odločbi o zavrnitvi pravice do denarne socialne pomoči odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, v katerem bo potrebno upoštevati razloge, zaradi katerih je sploh prišlo do sklenitve navidezne kupoprodajne pogodbe med tožnico in njenima staršema ter dejstvo, da starša tožnici kupnine nista plačala.
  • 40.
    VSC sodba Cp 507/2016
    22.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
    VSC0004641
    OZ člen 179, 239, 239/2, 240, 619. ZPacP 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 21, 26.
    pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost
    Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je pogodbene narave. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja.

    Odgovornost za škodo je posledica realiziranega tveganja, na katerega zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (opustitve pojasnilne dolžnosti) tožnik kot pacient ni pristal.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>