• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 2210/2016
    23.12.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080204
    ZPP člen 325, 325/2, 366, 366/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
    stroški nepravdnega postopka – utemeljena pritožba – dopolnitev sklepa – prepozen predlog za dopolnitev sklepa
    V nepravdnem postopku je temeljno pravilo glede stroškovne odločitve, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Takšno pravilo temelji na naravi nepravdnega postopka, v katerem ne gre za to, katera stranka bo v njem uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij.

    V konkretnem primeru stroškovne odločitve ne gre za uresničitev skupnega interesa udeležencev. Da bi predlagateljica lahko dosegla spremembo nepravilne stroškovne odločitve, je morala vložiti pritožbo. Pri uveljavitvi svoje pravice do pritožbe je bila uspešna, pri tem pa so ji nastali stroški.
  • 22.
    VSL sklep II Cp 2619/2016
    23.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0085951
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91. ZNP člen 37.
    predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – pooblaščenec – odvetnik
    Predlog za obnovo postopka, ki je izredno pravno sredstvo, je bilo treba zavreči, ker lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema je le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa stranke ne zatrjujejo.
  • 23.
    VSL sklep I Cp 2554/2016
    23.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
    VSL0080189
    ZPP člen 154, 154/2, 350, 350/1. ZBPP člen 46, 46/3.
    stroški postopka – načelo uspeha – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije
    Ker je tožnik po delnem umiku tožbe uspel v sporu z 19,5 %, je toženka dolžna povrniti v korist proračuna Republike Slovenije temu ustrezen tožnikov delež stroškov izvedenca (tretji odstavek 46. člena ZBPP in drugi odstavek 154. člena ZPP).
  • 24.
    VSL sodba II Cp 2778/2016
    22.12.2016
    STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0060412
    SPZ člen 119, 119/1, 119/2. SZ-1 člen 42, 42/1.
    upravnik – plačilo sredstev v rezervni sklad – vodenje sredstev računa rezervnega sklada – poseben transakcijski račun – odgovor na odgovor na pritožbo
    V prvem odstavku 42. člena SZ-1 in drugem odstavku 119. člena SPZ je določeno, da sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik na posebnem transakcijskem računu. To pa je račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je zaradi vloženega ugovora toženca odločalo sodišče v tem pravdnem postopku.
  • 25.
    VDSS sklep Psp 406/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017166
    ZPP člen 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
    kaznovanje priče
    Priča se ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga. Na njeno elektronsko prošnjo, da se pretehta že podana izjava, jo je sodišče pozvalo, da ravna v skladu z vabilom, vendar na obravnavo ni pristopila. Sodišče je utemeljeno postopalo po 1. odstavku 241. člena ZPP in jo kaznovalo s 100,00 EUR denarne kazni.
  • 26.
    VDSS sodba in sklep Pdp 440/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016591
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
    trpinčenje na delovnem mestu – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – mobing – izvedba dokaza po uradni dolžnosti
    Tožnica ni storila očitanih kršitev iz prvega pisnega opozorila, saj je imela glede evidentiranja delovnega časa in glede odobritve odsotnosti z delovnega mesta s svojo nadrejeno poseben dogovor o evidentiranju in obveščanju, ki se ga je tudi držala.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica z izročitvijo spornega računa svoji odvetnici (v odpovedi ji je bilo očitano zgolj to, ne pa tudi izročitev tega računa novinarju oziroma komu drugemu) ni kršila določbe 37. člena ZDR-1 niti drugih predpisov.

    Namen pisne seznanitve z očitanimi kršitvami iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je v tem, da se delavec pred očitki lahko učinkovito brani oziroma jih pojasni, tega pa tožnica v zvezi z očitki o izražanju mnenja o izobrazbi tedanje direktorice, posledičnem spreminjanju sistemizacije in glede rojstnodnevnih dogodkov ni mogla, ker s temi očitki predhodno ni bila seznanjena.

    Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave brez trditvene podlage in dokaznih predlogov strank sámo z vpogledom v register ZZZS in s pozivom tožnici za predložitev njenih plačilnih list ugotovilo, da je bila tožnica v določenem obdobju zaposlena pri drugem delodajalcu, da je nato v določenem obdobju prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo in da je določenega dne ustanovila s. p., nakar je na podlagi teh, po uradni dolžnosti ugotovljenih dejstev, odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem odprtja s. p. ter da tožnica ni upravičena do vpisa v socialno zavarovanje in reparacije za celotno obdobje do sodne razveze. S tem, da je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali, ter da je po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
  • 27.
    VDSS sodba Pdp 560/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0016900
    ZDR-1 člen 13, 81. OZ člen 45, 45/1, 45/2.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – nedopustna grožnja
    Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ni nedopustna grožnja, prav tako pa ni nedopustna grožnja delodajalca, da bo sprožil sodne postopke, v katerih bo lahko izdana obsodilna sodba, zaradi katere bi bila tožnica lahko očrnjena. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila izpodbijana tožničina izjava o odpovedi in sporazum o prenehanju delovnega razmerja podpisana brez napak volje in sta zato zakonita.
  • 28.
    VSK sklep PRp 65/2016
    22.12.2016
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0007121
    ZPreZP-1 člen 33, 57. ZP-1 člen 55, 55/2, 65, 65/5.
    pravica obrambe – izvajanje dokazov – načelo kontradiktornosti – obvezen večstranski pobot – pravica do izjave – zahteva za sodno varstvo
    Prekrškovni organ je po prejemu izjave pritožnika k pisni izjavi z obvestilom o prekršku kot odgovorno osebo pozval tudi A.V., ki je izjavo podal, o kateri pa pritožnik ni imel možnosti, da se izjavi.
  • 29.
    VDSS sodba Psp 399/2016
    22.12.2016
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0017159
    ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
    zdraviliško zdravljenje
    Pri tožnici gre za dolgoletni potek limfedema, ki je že povzročil kronične poškodbe limfnega ožilja in posledično kože. Ker z zdravljenjem v zdravilišču ni pričakovati popolne povrnitve funkcionalnih sposobnosti in bistvenega izboljšanja za daljši čas, pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
  • 30.
    VDSS sklep Psp 477/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0017294
    ZUTD člen 11, 113, 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 39, 41.
    brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnosti - zaposlitveni načrt
    Tožnik je bil z zaposlitvenim načrtom seznanjen, da ima neizpolnjevanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu lahko za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Vendar do takšne posledice in prenehanja zaradi neizpolnjevanja dogovorov lahko pride le pod pogojem, da je bil tožnik k tožencu pravilno vabljen. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
  • 31.
    VDSS sodba Psp 393/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0017116
    ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 114. ZPIZ-2 člen 129, 130, 398, 398/2. ZDSS-1 člen 7, 7/2, 7/2-2.
    denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - zavarovalna doba s povečanjem - odškodninska odgovornost zavoda
    Povečan čas zavarovalne dobe se upošteva pri skupni zavarovalni dobi, istočasno pa se pri ugotavljanju pogojev za upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje. Tožniku je ob upoštevanju te dobe do upokojitve manjkalo 1 leto, 11 mesecev in 12 dni, zato je po 1. odstavku 114. člena ZDR-1

    užival

    posebno varstvo pred odpovedjo. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala v nasprotju z določbami ZDR-1 o posebnem varstvu delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic pa ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, mu je toženec zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo utemeljeno zavrnil.
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 619/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0017043
    OZ člen 131, 131/2, 153. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 36, 36/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo na višini – vmesna sodba
    Tožnik se je poškodoval v času opravljanja dela za toženo stranko kot delodajalca. S sodelavcem je na zunanjem stopnišču objekta na kovinsko konstrukcijo varil kovinske nastavke, ki so namenjeni kasnejši pritrditvi stekla na konstrukcijo stopnišča. Tožnik, ki je stal na medetaži stopnišča na podestu, tj. na višini štiri do pet metrov, se je sklonil, pri tem se mu je zavrtelo, zaradi česar je padel med konstrukcijo stopnišča in gradbenim odrom, ki je bil postavljen ob stopnišču, na betonska tla. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da predstavlja delo na višini štirih do petih metrov, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, nevarno dejavnost. Pri takem delu vedno obstaja možnost padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti1. Tožena stranka zato v obravnavanem primeru za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca, odgovarja ne glede na krivdo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
  • 33.
    VDSS sklep Pdp 521/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016841
    ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – indic – indična sodba – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena
    Izpodbijana sodba je v celoti utemeljena na indicih, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme, da je tožnik storil kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je kot policist izdal plačilni nalog brez podlage), in da ima ta kršitev znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 295. člena KZ-1. Gre za t. i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.

    Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in neprepričljiva, saj sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov oziroma je določenim dokazom, ne da bi to razumno obrazložilo, dalo večjo težo kot drugim. Stranka, ki nosi dokazno breme, mora za svoj uspeh postavljene trditve dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bo o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom. Razlogi v sodbi, ki se nanašajo na ugotovitve o posameznih indicih so nejasni, zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je podan pritožbeni razlog nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 34.
    VSL sklep III Cpg 1392/2016
    22.12.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0074827
    ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 70, 70-6, 362.
    poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika
    Pritožnik niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, nestrinjanje s slednjim pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnika, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o tem pravilni. To, kar pritožnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev sodnika.
  • 35.
    VDSS sodba Pdp 669/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0017066
    ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 124, 125a. OZ člen 131, 131/1.
    odškodninska odgovornost delavcev – zvočno snemanje
    Zvočno ali slikovno snemanje naroka (125.a člen ZPP) je zakonska možnost in ne dolžnost sodišča. Sodišče prve stopnje ni storilo postopkovne kršitve, ko se je odločilo za možnost iz 124. člena ZPP, da se zapisnik sestavi na način, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.

    Poškodba na službenem vozilu je bila posledica škodnega dogodka (ker je vozilo udarilo v neko oviro oziroma zapeljalo s ceste). Za popravilo poškodbe, ki izvira iz škodnega dogodka (prometne nesreče), je bilo predvideno kritje iz zavarovanja avtomobilskega kaska, ki je bilo za službeno vozilo sklenjeno pri F. zavarovalnici, d. d. Toženec tožeče stranke ni obvestil o nastanku poškodbe na službenem vozilu, s čimer je onemogočil uveljavljanje zavarovalnine iz zavarovanja avtomobilskega kaska, kar je sodišče prve stopnje opredelilo kot hudo malomarno ravnanje.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 410/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017170
    ZPIZ-2 člen 403, 403/3.
    telesna okvara - invalidnina - bolezen
    Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ne gre za zmanjšanje onesposobljenosti organov oziroma delov telesa, ki bi ga bilo mogoče pripisati poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, zato ji ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
  • 37.
    VSL sklep II Cp 2746/2016
    22.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060432
    ZPP člen 158, 158/1.
    umik tožbe – odločitev o stroških postopka – slabo premoženjsko stanje
    Okoliščine, ki jih pritožnik omenja v pritožbi in se nanašajo na njegovo zmožnost te stroške tudi plačati, na odločitev ne morejo vplivati. ZPP možnosti, da bi sodišče stranko, ki v postopku ni uspela, zaradi slabega premoženjskega in finančnega stanja oprostilo obveznosti povračila stroškov nasprotni stranki, ne daje.
  • 38.
    VSC sodba Cp 620/2016
    22.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004638
    OZ člen 654, 659.
    gradbena pogodba - cena del
    Cena del je lahko določena od zneska enote dogovorjenih del ali v skupnem znesku za celoten objekt, kar je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo sodišče prve stopnje.
  • 39.
    VSK Sodba II Kp 60110/2012
    22.12.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00011250
    KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 372.
    ponareditev poslovnih listin - zakonski znak kaznivega dejanja - lažna poslovna listina - kazenska sankcija - pozitivna prognoza
    Zagovornik nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, v čem naj bi bila lažna vsebina obravnavanih računov, saj je v opisu dejanja v izreku sodbe ta očitek konkretno opredeljen z navedbo, da so bile z navedenimi računi zaračunane dobave blaga, ki je bilo prenešeno neodplačno.

    Okrožni državni tožilki ni mogoče slediti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin izreči zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
  • 40.
    VDSS sodba Psp 414/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017174
    ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-2. ZPP člen 70, 70/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    telesna okvara - invalidnina - bolezen - izločitev izvedenca
    Ker je pri tožnici ob izkazani fiksirani torakalni kifozi, bolečinah v vratu in križu podana 30 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine. Pravico do invalidnine po ZPIZ-1 je bilo mogoče priznati le, če je telesna okvara, ki je bila posledica poškodbe izven dela ali bolezni, znašala najmanj 50 %.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>