• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 2357/2016
    23.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080212
    ZPP člen 212, 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 343, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – sklenitev naročniškega razmerja – pritožbene novote
    Sodba, ob ugotovitvi, da je bilo naročniško razmerje sklenjeno in da toženka ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi plačala (vtoževane) račune za opravljene storitve tožeče stranke, materialnopravno pravilno odloči, da je toženka dolžna plačati tožeči stranki vtoževane račune.
  • 22.
    VSL sklep I Cp 2210/2016
    23.12.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080204
    ZPP člen 325, 325/2, 366, 366/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
    stroški nepravdnega postopka – utemeljena pritožba – dopolnitev sklepa – prepozen predlog za dopolnitev sklepa
    V nepravdnem postopku je temeljno pravilo glede stroškovne odločitve, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Takšno pravilo temelji na naravi nepravdnega postopka, v katerem ne gre za to, katera stranka bo v njem uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij.

    V konkretnem primeru stroškovne odločitve ne gre za uresničitev skupnega interesa udeležencev. Da bi predlagateljica lahko dosegla spremembo nepravilne stroškovne odločitve, je morala vložiti pritožbo. Pri uveljavitvi svoje pravice do pritožbe je bila uspešna, pri tem pa so ji nastali stroški.
  • 23.
    VSL sklep II Cp 2619/2016
    23.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0085951
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91. ZNP člen 37.
    predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – pooblaščenec – odvetnik
    Predlog za obnovo postopka, ki je izredno pravno sredstvo, je bilo treba zavreči, ker lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema je le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa stranke ne zatrjujejo.
  • 24.
    VSL sklep III Cpg 1392/2016
    22.12.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0074827
    ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 70, 70-6, 362.
    poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika
    Pritožnik niti v zahtevi niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, nestrinjanje s slednjim pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnika, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu o tem pravilni. To, kar pritožnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev sodnika.
  • 25.
    VDSS sklep Psp 534/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO VARSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017281
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367., 374, 374/2. ZDSS-1 člen 65, 65/1.
    zavrženje revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik
    V konkretnem primeru je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik, s tem da tudi ni bilo predloženo dokazilo, da je slednji predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma združenja delodajalcev, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je bila revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno vložitev, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
  • 26.
    VDSS sodba Pdp 619/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0017043
    OZ člen 131, 131/2, 153. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 36, 36/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo na višini – vmesna sodba
    Tožnik se je poškodoval v času opravljanja dela za toženo stranko kot delodajalca. S sodelavcem je na zunanjem stopnišču objekta na kovinsko konstrukcijo varil kovinske nastavke, ki so namenjeni kasnejši pritrditvi stekla na konstrukcijo stopnišča. Tožnik, ki je stal na medetaži stopnišča na podestu, tj. na višini štiri do pet metrov, se je sklonil, pri tem se mu je zavrtelo, zaradi česar je padel med konstrukcijo stopnišča in gradbenim odrom, ki je bil postavljen ob stopnišču, na betonska tla. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da predstavlja delo na višini štirih do petih metrov, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, nevarno dejavnost. Pri takem delu vedno obstaja možnost padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti1. Tožena stranka zato v obravnavanem primeru za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca, odgovarja ne glede na krivdo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
  • 27.
    VDSS sklep Pdp 521/2016
    22.12.2016
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0016841
    ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – indic – indična sodba – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena
    Izpodbijana sodba je v celoti utemeljena na indicih, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme, da je tožnik storil kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je kot policist izdal plačilni nalog brez podlage), in da ima ta kršitev znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 295. člena KZ-1. Gre za t. i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.

    Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in neprepričljiva, saj sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov oziroma je določenim dokazom, ne da bi to razumno obrazložilo, dalo večjo težo kot drugim. Stranka, ki nosi dokazno breme, mora za svoj uspeh postavljene trditve dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bo o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom. Razlogi v sodbi, ki se nanašajo na ugotovitve o posameznih indicih so nejasni, zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je podan pritožbeni razlog nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 28.
    VDSS sodba Psp 394/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017117
    ZPIZ-2 člen 30. ZMEPIZ-1 člen 55.
    starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki o plači - matična evidenca
    Toženec tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval plače za prvih 6 mesecev leta 1991, čeprav je zatrjeval, da se za to obdobje upošteva enaka plača, kakor jo je prejemal v mesecu decembru 1990, saj je opravljal enaka dela. Če v matični evidenci zavarovanca za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se ne bi upoštevala tudi plača zavarovanca za del relevantnega obdobja, ki temelji na znanih podatkih o njegovi plači. Zato je pritožbeno sodišče odpravilo izpodbijani odločbi glede višine pokojninske dajatve in zadevo vrnilo tožencu, da ugotovi dejansko stanje v zvezi s trditvami tožnika o višini njegove plače v prvih 6 mesecih leta 1991 in nato ponovno odloči o višini pokojnine.
  • 29.
    VDSS sodba Psp 437/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0017194
    URS člen 50. ZSVarPre člen 4, 27, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11. ZZZDR člen 124.
    denarna socialna pomoč - krivdni razlogi - načela morale
    V nasprotju z načeli morale bi bilo šteti, da oseba ne dosega minimalnega dohodka zato, ker stanovanja, katerega formalnopravno je sicer lastnica, čeprav naj bi ga dejansko kupila starša, v njem živela že 40 let in pred tem imela celo brezplačno dosmrtno služnostno pravico, ni prodala tretji osebi, temveč staršem, od katerih zaradi njune visoke starosti in nizkih prejemkov, kupnine ni nikoli prejela. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je tožnica s tem, ko je nepremičnino neodplačno odsvojila svojima staršema, sama vplivala na to, da je izgubila sredstva, s katerimi bi si lahko zagotovila preživetje, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičena, ne more biti sprejemljivo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani odločbi o zavrnitvi pravice do denarne socialne pomoči odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, v katerem bo potrebno upoštevati razloge, zaradi katerih je sploh prišlo do sklenitve navidezne kupoprodajne pogodbe med tožnico in njenima staršema ter dejstvo, da starša tožnici kupnine nista plačala.
  • 30.
    VSC sodba Cp 507/2016
    22.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
    VSC0004641
    OZ člen 179, 239, 239/2, 240, 619. ZPacP 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 21, 26.
    pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost
    Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je pogodbene narave. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja.

    Odgovornost za škodo je posledica realiziranega tveganja, na katerega zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (opustitve pojasnilne dolžnosti) tožnik kot pacient ni pristal.
  • 31.
    VSK sklep II Kp 15215/2012
    22.12.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007041
    ZKP člen 285e.
    pridobitev in hramba dnk profila - izločitev dokazov
    Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21 z dne 13.2.2014 posega v določbe slovenskega Zakona o policiji (ZPol; Uradni list RS, št. 49/1998 s spremembami in dopolnitvami), ki je policiji omogočal, da se je lahko DNK osebe, ki je bila osumljena, pa za kaznivo dejanje ni bila pravnomočno obsojena, hranil vse do zastaranja kazenskega pregona. Namen posega v navedeni zakon je torej bil, da se onemogoči trajno hrambo profila DNK oseb, za katere je veljala domneva nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi spregledalo, da je bil DNK iz avstrijske baze DNK pridobljen v zvezi z v Republiki Sloveniji obravnavanim kaznivim dejanjem, obtoženi pa v Republiki Avstriji ni bil zgolj osumljen, pač pa za kaznivo dejanje tudi obsojen, čeprav šele leta 2011. Domneve, da je bil DNK v avstrijski bazi DNK hranjen zakonito, nihče ne izpodbija, zato bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bilo utemeljeno njegovo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki jih navaja, pred odločitvijo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugotoviti, ali je bil DNK obtoženega v Republiki Avstriji pridobljen v zvezi s kaznivimi dejanji za katera je bil obsojen, ali pa morda v postopku, v katerem je bil vzorec DNK odvzet, ni prišlo do obsodilne sodbe.
  • 32.
    VSC sodba Cp 620/2016
    22.12.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004638
    OZ člen 654, 659.
    gradbena pogodba - cena del
    Cena del je lahko določena od zneska enote dogovorjenih del ali v skupnem znesku za celoten objekt, kar je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo sodišče prve stopnje.
  • 33.
    VSK Sodba II Kp 60110/2012
    22.12.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00011250
    KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 371, 371/1, 372.
    ponareditev poslovnih listin - zakonski znak kaznivega dejanja - lažna poslovna listina - kazenska sankcija - pozitivna prognoza
    Zagovornik nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, v čem naj bi bila lažna vsebina obravnavanih računov, saj je v opisu dejanja v izreku sodbe ta očitek konkretno opredeljen z navedbo, da so bile z navedenimi računi zaračunane dobave blaga, ki je bilo prenešeno neodplačno.

    Okrožni državni tožilki ni mogoče slediti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin izreči zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
  • 34.
    VDSS sodba Psp 401/2016
    22.12.2016
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0017162
    OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    odškodnina - škoda - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
    Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti se priznava le, če so odločbe obremenjene s kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Čeprav sta bili odločbi o zaključku bolniškega staleža v sodnem postopku odpravljeni in tožniku priznan bolniški stalež, to še ne pomeni, da je mogoče organoma tožene stranke očitati protipravno ravnanje, torej da bi ravnala malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti. Ker ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
  • 35.
    VDSS sodba Psp 410/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017170
    ZPIZ-2 člen 403, 403/3.
    telesna okvara - invalidnina - bolezen
    Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ne gre za zmanjšanje onesposobljenosti organov oziroma delov telesa, ki bi ga bilo mogoče pripisati poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, zato ji ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
  • 36.
    VSL sodba II Cp 2778/2016
    22.12.2016
    STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0060412
    SPZ člen 119, 119/1, 119/2. SZ-1 člen 42, 42/1.
    upravnik – plačilo sredstev v rezervni sklad – vodenje sredstev računa rezervnega sklada – poseben transakcijski račun – odgovor na odgovor na pritožbo
    V prvem odstavku 42. člena SZ-1 in drugem odstavku 119. člena SPZ je določeno, da sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik na posebnem transakcijskem računu. To pa je račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je zaradi vloženega ugovora toženca odločalo sodišče v tem pravdnem postopku.
  • 37.
    VDSS sklep Psp 406/2016
    22.12.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017166
    ZPP člen 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
    kaznovanje priče
    Priča se ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga. Na njeno elektronsko prošnjo, da se pretehta že podana izjava, jo je sodišče pozvalo, da ravna v skladu z vabilom, vendar na obravnavo ni pristopila. Sodišče je utemeljeno postopalo po 1. odstavku 241. člena ZPP in jo kaznovalo s 100,00 EUR denarne kazni.
  • 38.
    VSL sklep II Cp 3298/2016
    22.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080213
    ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/4.
    nagrada in stroški izvedenca – zahteva za odmero nagrade in povračilo stroškov – pravočasnost zahteve – zapisnik – javna listina – dokaz nasprotja
    Sodišče o odmeri in povračilu stroškov, ki nastanejo izvedencu, odloča le na podlagi njegove zahteve. Izvedenec mora povračilo, če gre za ustno podajanje mnenja, zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi.
  • 39.
    VSC sklep I Cp 651/2016
    22.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004642
    ZPP člen 208.
    prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - zaključek revizijskega postopka
    Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s sklepom z dne 4. 2. 2016 sodišče prve stopnje prekinilo predmetni pravdni postopek do zaključka revizijskega postopka v zadevi P 479/2013 (Okrožnega sodišča v Celju), da je bilo o reviziji tožene stranke v postopku P 479/2013 že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 306/2015 z dne 12. 5. 2016.

    Glede na zgoraj povzeto dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 208. člena ZPP, ko je sklenilo, da se ta pravdni postopek nadaljuje, ker je podana predpostavka za nadaljevanje tega postopka.
  • 40.
    VSL sklep I Cp 3302/2016
    22.12.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0060468
    URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 61.
    zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva
    Pri udeležencu je bila ugotovljena bipolarna duševna motnja (trenutno v manični fazi), zaradi česar je hudo motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, s čimer je podan pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Vzrokov, zaradi katerih ima udeleženec hudo moteno realnost in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj udeleženec zaradi nekritičnosti svojega ravnanja, v postopku zdravljenja ne bi sodeloval, s tem pa je podan tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 27
  • >
  • >>