V obravnavanem primeru Escrow pogodba z dne 24. 12. 2009 ne vsebuje določb o (prenehanju) tožnikove obveznosti. To pa pomeni, da je tožnik za sprejeto obveznost kot sodolžnik še naprej odgovarjal tako, kot se je zavezal s Pogodbo o pristopu k dolgu z dne 24. 7. 2008 in Escrow pogodbo z dne 27. 8. 2008. Gre za položaj iz drugega odstavka 395. člena in ne za položaj iz prvega odstavka 398. člena OZ. S sklenitvijo novih pogodb o zavarovanju, ki niso izrecno določale, da se z njimi nadomešča zavarovanje, h kateremu se je kot sodolžnik zavezal tožnik oziroma niso določale, da zaradi njih zavarovanje tožeče stranke preneha, tožnikova obveznost ni prenehala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – plačilo sodne takse – upravičen razlog za zamudo – sesutje računalniškega sistema
Pritožnici se je pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo „sesul“ računalniški sistem, zato je sodno takso prek spleta plačala dva dni po njenem izteku. Verjeti je, da družba gotovinsko ne posluje, a splošno znano je, da poleg navedenih obstajajo še drugačni načini plačil, npr. ustni/osebni nalog banki za elektronsko plačilo. Zakaj pritožnica predzadnji (ko se je pokvaril računalnik) in zadnji dan roka plačila ne bi mogla izvesti na tak način, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla. Tak predlog je torej očitno neutemeljen.
izvršba na denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos v izterjavo - obseg rubeža terjatve - rubež nezapadlih terjatev - najemnina
Predmet rubeža in prenosa so lahko tudi nezapadle terjatve. To je mogoče sklepati iz prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki s prenosom terjatve v izterjavo daje upniku pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel. Upnik je v predlogu z dne 11. 3. 2015 navedel in opredelil, za katero denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika gre (denarno terjatev dolžnika, ki jo ima do tretjega po Najemni pogodbi z dne 15. 11. 2013, dodatku št. 1 z dne 18. 12. 2013 ter št. 2 z dne 5. 9. 2014, predložil je pogodbo in dodatka, iz katerih izhaja terjatev in njena višina, prav tako je opredelil višino svoje terjatve, za poplačilo katere je predlagal nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom izvršbe in na ta predmet izvršbe ter tako izpolnil vse zahteve za izdajo sklepa o prenosu).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060439
OZ člen 172, 180, 180/1. ZPP člen 14, 318.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – višina odškodnine – zunajzakonska skupnost – aktivna legitimacija – povrnitev premoženjske škode v primeru smrti – običajni stroški za pogreb – vzdrževanje groba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – umor – zamudna sodba – navadno sosporništvo – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo naštetih subjektivnih kriterijev in objektivnih kriterijev, ki se odražajo v primerjavi odškodnin, ki jih priznava sodna praksa v podobnih primerih.
STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0085977
SPZ člen 67, 67/4, 67/5, 72, 118. ZNP člen 112, 114.
skupna lastnina – upravljanje s stvarjo – določitev upravnika – posel izrednega upravljanja – soglasje – nadomestitev volje lastnikov – postopek za ureditev razmerij med solastniki – začasna odredba
Če je za določitev upravnika potrebno soglasje vseh solastnikov, potem toliko bolj velja (argumentum a fortiori), da mora biti tudi v primeru skupne lastnine za navedeni posel podano soglasje vseh skupnih lastnikov.
Ker sodišče pri poslih izrednega upravljanja nikoli ne more nadomestiti volje solastnikov oziroma skupnih lastnikov, tudi začasne odredbe s tovrstno vsebino ne more izdati.
Dolžnost toženca (etažnega lastnika) bi bila, da takoj omogoči dostop do njegovih prostorov zaradi sanacije okvare, zato je odgovoren za nastalo škodo zaradi iztekanja vode, ki se odraža v razliki med predhodno porabo vode po posameznih mesecih in dejansko povišano porabo zaradi iztekanja vode.
Toženec vstopa v stanovanje zaradi ugotovitve lokacije in potrebnih del ni upravičen pogojevati z vnaprejšnjo pisno zavezo solastnikov in ga to odgovornosti za nastalo škodo ne razbremenjuje.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – neobstoječ pravni posel – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – tožba lastnika za izročitev stvari v posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Navkljub zapisu v pogodbi se prava volja nobene od pogodbenih strank ni nanašala na celotno parcelo oziroma tudi na sporni del parcele severno od cipres. V tem delu je šlo za neobstoječ pravni posel.
Dejanska pogodbena volja obeh strank glede predmeta obveznosti v času sklenitve pogodbe se je razlikovala od v pogodbi zapisane. V delu, v katerem obstaja razlika in glede česar volje ni bilo, pogodba ni nastala.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja za pravice, ki so tam vpisane, v konkretnem primeru to, da je tožnik kupoval od pravega lastnika. Kaj in koliko je kupil, pa je stvar njune svobodne pogodbene volje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086190
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/3. ZKP člen 358, 358-1, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1, 383, 392, 392/5, 394.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - brezobzirna vožnja
Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil, naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VSL0087211
ZFPPIPP člen 334, 334/6, 341, 341/2, 341/6, 341/7, 342, 342/1, 342/2, 345, 371, 371/1, 371/3, 371/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2, 11, 11/1.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - lega nepremičnine na Hrvaškem - pristojnost za prodajo - prenehanje hipoteke - lex concursus - javna dražba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prenos lastninske pravice na kupca - ločitvena pravica - ovira za prodajo - izbris hipoteke
Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti.
Pritožbeno sodišče je presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.
Glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - zavrženje predloga - pouk o pravnih posledicah stečajnega postopka - nepopoln predlog
Po tistem, ko je dolžnik podpisal zapisnik, je bil upravičeno prepričan, da njegov predlog vsebuje vse, kar je potrebno za meritorno odločitev o njegovem predlogu. Za sestavo tako okrnjene vloge, kakršno predstavlja zapisnik sodišča z dne 26. 10. 2016, pa ZFPPIPP ne daje pravne podlage, ker ni v skladu s 383.a členom ZFPPIPP.
sodna ureditev meje – kriteriji za sodno ureditev meje – zadnja mirna posest – dobra vera posestnika – katastrska meja
Za (zadnjo) mirno posest se ne zahteva, da je posest kvalificirana, zato dobrovernost posesti in doba izvrševanja posesti, ki je potrebna za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, v primeru ureditve meje po zadnji mirni posesti nista pravno pomembni okoliščini. Odločilno dejstvo pri zadnji mirni posesti je le izvrševanje dejanske posesti na spornem prostoru brez nasprotovanja zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča. Potek meje po podatkih katastrskega načrta oziroma zemljiškega katastra tudi ni pomembna okoliščina, če meja ni bila dokončno urejena (v obravnavanem primeru ni bila).
zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje stranke – nepotreben dokaz – pavšalno prerekanje navedb nasprotne stranke – pravni interes za pritožbo – uspeh v pravdi – manjkajoča opravilna številka sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota – popravni sklep
Ker tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, katere je ta po ugovoru podala v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke. Tožeča stranka pa je v zadostni meri dokazala svoje trditve in zadostila trditvenemu bremenu.
ugotovitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – stvarnopravno varstvo – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo; že v preteklosti so bili primeri zemljiškoknjižno vpisane solastnine obravnavani kot etažna lastnina, če je po vsebini šlo za etažno lastnino, kar je tudi značilnost konkretnega primera. Zato tožnici stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine, ob upoštevanju, da so v tožbenem zahtevku zajete vse potrebne komponente - identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo skupnih delov in pripadajočega zemljišča - ni mogoče odreči.
služnost stanovanja – osebna služnost – dedni dogovor – nevpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – priposestvovanje
Tožnica je z dednim dogovorom, vsebovanim v sklepu o dedovanju, pridobila brezplačno dosmrtno služnost stanovanja in se v letu 2000 po smrti tašče v skladu z dogovorom iz prvega nadstropja preselila v pritlične prostore, ki jih zaseda še sedaj. Tako nastala služnost stanovanja ni bila vpisana v zemljiško knjigo, čeprav je bila sklenjena z dednim dogovorom in tožnica zaradi varstva take služnosti napram tretjim osebam utemeljeno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj je to pogoj za nastanek osebne služnosti.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za vpis služnosti na shrambi, sušilnici v kleti, garaži ter zelenjavnem vrtu hiše, ker te niso bile predmet dednega dogovora 27. 11. 1997 in ker po uveljaviti SPZ osebna služnost ni mogla nastati s priposestvovanjem, do uveljavitve SPZ v letu 2003 pa še ni potekla priposestvovalna doba.
ZIZ člen 17, 44, 44/3, 59. ZPP člen 308, 319, 319/2.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem – izvršljiv notarski zapis – presumpcija o obstoju terjatve – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom (izvršljivim notarskim zapisom), nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka za isto terjatev, zato je sodišče prve stopnje zavrglo njeno tožbo, s čimer je preprečilo nedopusten poskus pridobitve še enega izvršilnega naslova za isto terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080214
ZPP člen 337, 337/1, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2.
pogodba o odstopu terjatve – pogodbena kazen – splošno znana dejstva – zemljiškoknjižni podatki – verodostojna listina – pravdni postopek
Kljub temu, da so zemljiškoknjižni podatki do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
Vprašanje, ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne, ni odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravica radiodifuzne retransmisije – kabelska retransmisija – avdiovizualna dela – male glasbene pravice – avtorski honorar – višina avtorskega nadomestila – višina tarife – običajno nadomestilo – minimalni avtorski honorar – skupni sporazum – Pravilnik 1998 – Memorandum – tarifni sporazum – začasna tarifa
Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
Ugovor je toženka utemeljevala na tretjem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (in ne na drugem odstavku 153. člena OZ, po katerem je imetnik stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti).
Za to presojo pa ni odločilno, ali je bilo oškodovančevo ravnanje nepričakovano in nepreprečljivo, ampak je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila tudi tožnica dolžna skrbeti za lastno varnost in opravljati delo tako, da ni ogrozila lastnega zdravja (drugi odstavek 12. člena ZVZD-1).