lokalne volitve - pritožba zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz prvega odstavka 97. člena ZLV izhaja, da ima pravico vložiti pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. V konkretnem primeru tako predsednik občinskega odbora stranke A. v tem volilnem sporu ne more biti stranka, saj ni niti kandidat niti predstavnik liste kandidatov oziroma kandidature. Glede na navedeno je sodišče ob primerni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo.
lokalne volitve - občinski svet - ugovor zoper listo politične stranke za člane občinskega sveta - ugovor zoper kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora
Ključno vprašanje spora je, kako je treba razlagati pojem „kandidat“ iz prvega odstavka 96. člena ZLV: ali so s tem mišljeni samo kandidati na tisti listi, v zvezi s katero vlagatelj ugovora uveljavlja nepravilnosti v postopku kandidiranja, ali pa je treba v ta krog upravičencev šteti kandidate na katerikoli listi, ki so v istem postopku kandidiranja. Po presoji sodišča je pravilna druga razlaga.
Iz tožničine izjave v upravnem postopku sicer nedvoumno izhaja njeno nestrinjanje z nameravano gradnjo, vendar pa njenih navedb, da bo o soglasju h gradnji „ponovno odločala“, ko bo „preverjena pravilnost postopkov za ustanovitev stavbne pravice“ in „preverjena“ ustreznost ekonomskih posledic tega pravnega posla, kljub nadaljnji navedbi, da nekatera zemljišča gradnje predstavljajo skupno nerazdeljeno premoženje med Mestno občino C. in Občino B., ni mogoče razumeti kot kaj več kot načelen dvom v pravilnost postopka pri sklepanju navedene pogodbe in pridržke glede koristi, ki naj bi jih s to pogodbo pridobila Mestna občina C. Nikakor pa iz teh tožničinih navedb ne izhaja konkretno zanikanje obstoja pravice graditi in še manj konkretne navedbe o neveljavnosti oziroma ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice ter o nezakonitosti zemljiškoknjižnega vpisa te pogodbe, kar uveljavlja v tožbi.
ZLV člen 51, 72, 72/2, 97. Pravilnik o postopku za določanje kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, občinske in mestne svete, volitve županj in županov, volitve predsednice in predsednika Republike ter volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament člen 17.
lokalne volitve - določitev kandidatov politične stranke - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke
Predlog kandidatnih list za mestni svet in župana ter sestavo volilne konvencije za odločanje o kandidaturah je določilo Predsedstvo stranke X., kar pa ni v skladu z 51. členom ZLV, ki določa, da morajo biti kandidati določeni po postopku, določenem s pravili politične stranke. Po pravilih stranke namreč predlog kandidatnih list za občinske in mestne svete ter kandidatk in kandidatov za županje in župane določajo predsedstva občinskih organizacij stranke. Če v občini ni organizirane občinske organizacije stranke predloge kandidatnih list določi predsedstvo območne organizacije stranke, ki deluje na področju občine. Predsedstvo stranke pa daje le mnenje k predlogu kandidatov oziroma kandidatnih list.
ZVojI člen 96. ZUP člen 267, 267/3, 268, 268/1, 270, 270/1.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - obnova postopka - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je predložene izvide štel za dokaze, ki bi lahko pripeljali do drugačne presoje o pravočasno vloženi zahtevi in s tem do drugačne odločitve v postopku, saj jih je predložil v oceno zdravniški komisiji. S tem ko je zahteval, naj zdravniška komisija strokovno ovrednoti predložene listine, je dejansko začel z izvajanjem dokazov na način, kot da je postopek obnovljen, na pridobljeno mnenje pa je oprl tudi svojo odločitev. V takem primeru pa bi moral tožniku dati možnost, da se seznani z mnenjem komisije z dne 17. 6. 2014 ter se o njem izjavi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja službe za brezplačno pravno pomoč
Tožnik je bil v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno opozorjen, da mora strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 8 dni javiti vsako spremembo, ki lahko vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči, kakor tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, če tega ne bo storil. Tožnik je torej bil že vnaprej seznanjen s svojimi obveznostmi, ki sledijo iz dodeljene brezplačne pravne pomoči, ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - sodelovanje članov stranke s stalnim prebivališčem v občini
V obravnavanem primeru je listo s kandidatom za člana občinskega sveta na tajnem glasovanju določil medobčinski odbor za Goriško politične stranke B., ki so ga sestavljali štirje člani, med katerimi pa je le en član s stalnim prebivališčem v občini Renče - Vogrsko. To pa po presoji sodišča pomeni, da je bil pri določitvi kandidata kršen 51. člen ZLV in je zato toženka utemeljeno zavrnila listo s kandidatom za člana občinskega sveta Občine Renče - Vogrsko.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke
V obravnavanem primeru kandidatura ni bila vložena v skladu z 51. členom ZLV, saj pri odločanju o kandidaturi ni bil navzoč predstavnik kraja, od koder je kandidat za volitve v volilni enoti št. 2 (Bilje), da ima v kraju od koder je navedeni kandidat svoje člane čeprav bi moral biti, glede na določbo 9. člena Pravilnika o določanju kandidatov za volitve.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - pogrebna dejavnost
Poslovna praksa, ki jo na pokopališču izvaja tožeča stranka v okviru gospodarske javne službe po koncesijski pogodbi, je za najemnike grobov nepoštena. Pri najemniku namreč vzbuja vtis, da je dolžan ob najemu grobnega mesta na pokopališču kupiti tudi nagrobno opremo, čeprav prodaja nagrobne opreme ne spada v okvir izvajanja običajne dejavnosti pogrebnih podjetij s koncesijo, ki opravljajo pogrebne dejavnosti na pokopališčih. Pri tem pa je treba upoštevati tudi posebne okoliščine, v katerih najemnik sklepa pogodbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri izpolnjevanju obrazca izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da se odločba rudarske inšpektorice v določenem delu odpravi in ne razveljavi. Res je sicer, da je v obrazložitvi odločbe navedeno, da je tožena stranka odločbo razveljavila po uradni dolžnosti, vendar pa je izrek odločbe njen najpomembnejši del, saj izrek odločbe postane izvršljiv. Izpodbijano odločbo je bilo že iz navedenega razloga potrebno odpraviti. V obravnavanem primeru je bila inšpekcijska odločba v času izpodbijane odločbe že izvršena in zato razveljavitev te odločbe, ki ima lahko učinek le za naprej, ne bi mogla imeti nobenega učinka.
Dedič od trenutka zapustnikove smrti šteje za lastnika zemljišč, kar pomeni, da šteje za lastnika tudi v času objave ponudbe za nakup teh zemljišč. Glede na to ima v skladu z desetim odstavkom 47. člena ZG predkupno pravico pri nakupu zemljišč.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji - obnova postopka
Ker je bila odločilna okoliščina v obravnavanem primeru, da tožnik pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje ne izpolnjuje, v obnovljenem postopku ni bilo potrebe za ponovno zaslišanje tožnika in prič.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh omenja tudi pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Navedenih okoliščin tožena stranka sploh ni ugotavljala, čeprav iz podatkov spisa izhaja, da tožnica, ki prejema denarno socialno pomoč, živi v nepremičnini, ki je bila ocenjena v postopku, v zvezi s katerim prosi z brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v izvršilnem postopku. Tožena stranka je po vpogledu v predmetno izvršilno zadevo ugotovila, da je sodišče s sklepom izvršilni postopek ustavilo, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo in je navedeni sklep postal pravnomočen. To pa pomeni, da tožnikova prošnja v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1, 37, 37/4. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - sklep o preiskavi - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.
Kljub ugotovljeni neustavnosti zakonske določbe, ki je bila podlaga za opravo preiskave, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS ni mogoče šteti, da je bila opravljena preiskava nezakonita, kar pa mora upoštevati tudi naslovno sodišče, ki v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta. Način pridobitve dokazov, na katerih je organ med drugim utemeljil izpodbijano odločbo, s preiskavo poslovnih prostorov po prvem odstavku 28. člena ZPOmK-1 za sodišče tako ni sporen in zato šteje, da so bili dokazi pridobljeni na zakonit način.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - polog gotovine na bančni račun - prodaja delnic
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj, to pa onemogoča odmero dohodnin po posameznih davčnih letih.
Davčni organ v postopku ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zadoščajo.
Davčni organ je utemeljeno zaključil, da sta predložena pogodba o zavarovanju nakupa delnic in aneks k pogodbi naknadno in za potrebe inšpekcijskega nadzora sestavljeni listini, katerih namen je prikriti izplačilo dobička, od katerega se plačuje dohodnina. Neutemeljena je tudi zahteva tožnika, da se davčna osnova zniža za znesek davka, ki je bil iz naslova prikritega izplačila dobička naložen družbi D. kot izplačevalki. Prikrito izplačilo dobička s strani družbe D. je v izpodbijani odločbi upoštevano v celotnem (bruto) znesku in kot tako vključeno v dohodke davčnega zavezanca, ki znižujejo davčno osnovo.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZPomK-1 člen 6, 19, 28, 28/1, 32. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 26, 27, 101.
javno naročilo - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - preiskava - privilegirana komunikacija - načelo kontradiktornosti - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Toženka ni podrobneje ugotavljala ter opredelila upoštevnega trga, kar bi sicer v primeru, da bi morala ugotavljati učinke omejevalnih ravnanj, morala storiti. Tako pa navaja, da se v primeru, da je protikonkurenčen že cilj sporazuma, pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa z ugotovitvijo, na kaj se sporazum. Nedoločen je tudi pojem notranjega trga v delu 1. točke izreka, v katerem toženka ugotavlja kršitve. Če se nanaša na Evropsko unijo ter njen notranji trg (kakor bi po smislu iz izreka izhajalo) – 26. in 27. člen PDEU - pa bi to moralo biti v izreku sodbe jasno in določno navedeno. Ker se je nanašalo le na gospodarsko javno službo (medkrajevni) javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, je prej citirani del izreka o ugotovitvi, da „so si podjetja razdelila trg storitev linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu“ v nasprotju z obrazložitvijo, saj se ugotovitev o razdelitvi trga po storitveni dimenziji nanaša na širši trg, kot ga je obsegalo javno naročilo.
Ustavno sodišče je že odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti določba prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 uporablja še naprej ter da ima toženka zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav. Tako tožnik ob sklicevanju na navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne more očitati, da je bila zavrnitev izločitve nekaterih dokazov nezakonita ter da bi teh dokazov toženka ne mogla upoštevati.
Privilegirana je lahko le komunikacija, ki ter kolikor se nanaša na konkreten postopek preiskave Izključitev določene komunikacije iz preiskave pa uveljavlja (lahko le) preiskovano podjetje. Pri sklicevanju na privilegirano komunikacijo mora preiskovano podjetje predložiti ustrezne dokaze, s katerimi dokazuje zaupno naravo dokumentov.
Kot izraz načela zaslišanja stranke je v ZPOmK-1 določena obveznost agencije, da izda PRD (povzetek relevantnih dejstev). S tem se stranko seznani z rezultati ugotovitvenega postopka in se ji da možnost, da se brani; poleg tega pa je to zagotovilo, da se odločba ne bo opirala na ugotovitve, s katerimi v PRD ni bila seznanjena. Načelo kontradiktornosti je kršeno ne le, če se odločba opira na ugotovitve, ki jih PRD ne obsega, pač pa tudi, če agencija v odločbi pravno pomembnih dejstev in dokazov iz izjave o PRD ne obravnava ter do njih ne zavzame stališča.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 19, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - zaveza podjetja po 39. členu ZPOmK-1 - rok za predlaganje zavez
Očitek kršitve, izražen v izreku, se mora ujemati z obrazložitvijo (213. člen ZUP), ki izrek utemeljuje, torej mora obstajati skladje med izrekom in obrazložitvijo v tem, na kaj se je sporazum oziroma dogovarjanje med podjetji nanašalo. Kršitev, kot je razvidna iz izreka, mora biti skladna s predmetom sporazuma, kot se le-tega obrazlaga v odločbi.
Zaradi nejasnosti izreka je podana kršitev 213. člena ZUP in absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pri dogovarjanju in usklajenem ravnanju, ki je omejevalno že po cilju, zadostuje opredelitev zgolj predmetna sporazuma.
Tožnik do izjave o PRD z dne 22. 4. 2013, ko je predlagal pripravljenost za dogovor o sprejemljivih zavezah, zaveze ni podal, zato se tudi neutemeljeno v tem okviru sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti. Iz istega razloga toženka tudi ni mogla kršiti načela neenakopravne obravnave, ko je zavrnila predlog tožnika za sestanek v zvezi z zavezami.
Toženka v odločbi lahko uporabi le podatke, za katere je bila podjetju dana možnost, da se o njih izjavi.