brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 14/2014 z dne 2. 4. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
Tožnik v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 839/2014 z dne 21. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena - različni mnenji izvedenca - določitev tržne vrednosti nepremičnin
V konkretni zadevi gre za situacijo iz 196. člena ZUP, saj se izvida in mnenja obeh izvedencev tako razlikujeta, da gre za upravičen dvom o pravilnosti mnenja. Utemeljeni pa so tudi dvomi tožnice glede pravilnosti določitve posplošene tržne vrednosti predmetnih nepremičnin.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU.
Tožnik ne razpolaga v svoji dokumentaciji s prejetimi računi družb, niti z drugimi listinami, čeprav ga je prvostopenjski organ pozival, da naj predloži dokaze o dejansko opravljenih dobavah in storitvah s strani navedenih družb. Sodišče sledi tudi oceni pritožbenega organa, da je v takšnem primeru podan utemeljen dvom, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tožnika.
Tožnik na zahtevo davčnega organa ni predložil poslovnih knjig in evidenc, ki jih je bil dolžan voditi. Zato Zato je davčni organ imel podlago za pristop k oceni davčne osnove v smislu prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Tožnik pa v postopku ni dokazal, da je verjetna davčna osnova nižja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za izrek sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni potrebna ugotovitev namena prosilca, temveč zadostuje dejstvo, da prosilec za BPP v svoji prošnji ni navedel vseh podatkov o svojem premoženju.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Medvode člen 4, 7.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času
V obravnavanem primeru je sporna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času. Pri tem ne gre za diskrecijsko odločanje in tudi ne za odločanje, ki bi bilo arbitrarno, kot se zatrjuje v tožbi, temveč gre za odločanje na podlagi meril, ki jih vsebujejo predpisi in na katere se pravilno sklicuje že organ prve stopnje. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi toženka morala izdati soglasje oziroma dovoliti prijavljeni podaljšani delovni čas. Za izdajo soglasja namreč ni dovolj, da je vloga popolna, in tudi ne, da je izdano pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje. Izpolnjeni morajo biti tudi nadaljnji, vsebinski pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Dejanskim ugotovitvam ter razlagi oziroma uporabi predpisov v tej zvezi tožnica v tožbi ne ugovarja, tako kot jim tudi ni ugovarjala v pritožbi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je potekel rok za izjavo tožnice in celo preden je bil tožnici vročen poziv za dopolnitev vloge. Odločba je bila torej izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
sklep o popravi pomote - pravnomočnost odločbe - upravni spor - tožba zoper odločbo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - tožba zoper sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP se sme pomota popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati to pomeni, da sklep o popravi na pravnomočnost odločbe ne vpliva. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožeča stranka tožbe zoper izpodbijano odločbo ni vložila v predpisanem roku. Odločba je pravnomočna, taka odločba pa se lahko odpravi ali spremeni le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP in ZDavP-2 ter je v upravnem sporu tudi v primeru poznejše poprave pomot ni dopustno izpodbijati. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper odločbo kot prepozno zavrglo.
ZBPP člen 20, 34. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP za nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.
Tožnica izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz ZPP, pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP. Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tožnica bi torej morala tudi v teh konkretnih sodnih postopkih vložiti tovrstne predloge in ne v upravnem sporu.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife
Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izvensodna poravnava - pridobitev premoženja ali dohodkov
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka z izvensodno poravnavo prejela 3.000,00 EUR in da so bili iz naslova odobrene BPP njenemu odvetniku poravnani stroški v višini 1.330,77 EUR, zato je na podlagi določb ZBPP dolžna vrniti prejeto BPP, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah.
davčna izvršba - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmetna izvršba je bila uvedena na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Okrajnega sodišča v Piranu št. I K 63903/2010 z dne 19. 12. 2011, na katerem se nahajata klavzula o izvršljivosti in o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče še dodaja, da po petem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - obnovitveni razlog
Listina, s katero tožnik želi utemeljiti, da gre za nov dokaz, ne bi mogla pripeljati do ugodnejše sodne odločbe, če bi bila ta listina uporabljena v prejšnjem postopku. Iz dokumentacije izhaja, da t.i. "nov" dokaz, ki naj bi ga pridobil prosilec, dejansko ne predstavlja novega dokaza v zaključenem pravdnem postopku, saj je bil upoštevan že v prvostopenjski sodbi Okrajnega sodišča z dne 13. 4. 2012. Navedeno dejstvo je bilo znano tudi v postopku pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo pred Višjim sodiščem v Ljubljani.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje sosedov - vmesno zemljišče
Zgolj zaradi dejstva, da je med zemljiščem prizadetih strank in zemljiščem gradnje (ozek) pas zemljišča v lasti druge osebe, oddaljenost tožničinega objekta od nepremičnine prizadetih strank ni prav nič večja, s tem pa tudi ne zagotovljeno stanje, ki ga PUP zasleduje s predpisanim najmanj 4-metrskim odmikom in v katerega se lahko poseže le s soglasjem tistega, v čigar korist je ta odmik določen.
Šele, ko je jasno, kakšen objekt je načrtovan, sosed razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, ki mu omogočajo sprejem odločitve, ali pristaja na gradnjo, bližjo njegovemu zemljišču.
Odločba o priznanju statusa stranskih udeležencev ima za posledico najmanj to, da lahko v njej navedene osebe v nadaljevanju uveljavljajo pravice, ki gredo strankam postopka (npr. do vložitve izrednih pravnih sredstev zoper izvršilni naslov).
V zvezi z izvršitvijo naloženih obveznosti je bil 14. 1. 2014 sestavljen zapisnik in ugotovljeno na kraju samem, da je investitor zaprl preboj z zidaki in da je s tem izvršena inšpekcijska odločba. Po presoji sodišča navedeni zapis glede na naložene inšpekcijske ukrepe ne more pomeniti izvršitev vseh naloženih obveznosti in s tem končanja postopka v celoti, ampak kvečjemu v delu, ki se nanaša na naloženo sanacijo (ne pa torej na pridobitev izjave o zanesljivosti in njeno predložitvijo naštetim subjektom).
ZUreP-1 člen 81, 81/2, 81/2-3, 84. ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezakonitost prostorskega akta - začasni ukrepi za zavarovanje prostora - exceptio illegalis
Obravnavani pogoj iz prostorskega akta, ki določa, da so v območjih urejanja, kjer dolgoročni in srednjeročni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih, posegi v zvezi s komunalnim urejanjem, postavitve začasnih objektov in montažnih konstrukcij (priglasitev) in prizidave ter nadzidave objektov je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - pravica do izjave
Neutemeljen je tožbeni očitek o kršitvi tožničine pravice do izjave v inšpekcijskem postopku. Da bi imela pripombe na zapisnik, tožnica v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, saj je, kot je ugotovil že drugostopenjski organ, zapisnik o njenem zaslišanju podpisala brez pripomb. Tožbene trditve, da je imela pripombe na zapisnik, ki naj jih inšpekcijski organ ne bi upošteval, pa tožnica z ničimer ne utemeljuje, saj niti ne navaja, katere pripombe naj bi to bile.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 15, 15/1, 25, 29.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - prometna ureditev - parkirna mesta - skupni deli - okno - soglasje solastnikov
Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da je parkiranje dovoljeno na funkcionalnem zemljišču stavbe, da bi imel tožnik kakršnekoli pravice na zemljišču, kjer so predvidena parkirna mesta, pa ne zatrjuje. Zato tožbene navedbe (tudi če bi bile resnične), da bodo gostje nameravanega gostinskega lokala parkirali na funkcionalnem zemljišču stavbe, za presojo zakonitosti gradbenega dovoljenja niso pravno odločilne.
Po drugem odstavku 5. člena SZ-1 spada fasada med skupne gradbene elemente, ni pa mogoče šteti za skupni del okna, ki služi zgolj posameznemu delu.
Obveznost investitorja, da z gradnjo začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne izvira šele iz ureditve po zdaj veljavnem ZGO-1 (3. člen), temveč so bila upravna dovoljenja z enakim učinkom predpisana tudi z zakonodajo, ki je veljala pred tem.
oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za oprostitev - varstveni pas vodotoka
Vprašanje, ali se NUSZ odmeri od tožnikovih zemljišč, ker ležijo v varstvenem pasu vodotoka, ni vprašanje oprostitve plačila, temveč vprašanje odmere NUSZ, odločanje o odmeri tega nadomestila pa ni v pristojnosti toženke, temveč davčnega organa. Toženka se je torej v obrazložitvi drugostopenjske odločbe po nepotrebnem oz. izven obsega svoje pristojnosti opredeljevala do vprašanja dopustnosti odmere NUSZ za zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča.