ZSpo člen 7, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 4, 14, 21a, 80. ZUP člen 4, 138.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - zmanjšanje obsega sredstev - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožnica je bila, preden se je prijavila na javni razpis, seznanjena s tem, kakšna so merila za sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji, in jih je glede na to, da se je na javni razpis prijavila, tudi sprejela. 80. člen Pravilnika o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa je jasen. Za sofinanciranje meritev, analiz in svetovanja lahko kandidira izvajalec, ki izpolnjuje v nadaljevanju člena navedene štiri pogoje. V zadevi niti ni sporno, da v konkretnem primeru tožnica ni bila izvajalec meritev, analiz in svetovanja, s tem pa tudi ni zadostila pogojem iz Pravilnika. Tretji odstavek 21.a člena Pravilnika povsem jasno določa, kaj se zgodi v primeru zmanjšanja obsega sredstev v posameznem letu in kako to vpliva na sofinanciranje posamezne nacionalne panožne športne zveze. Toženka je Pravilnik pravilno uporabila in svojo odločbo tudi ustrezno obrazložila. Določbo 14. člena Pravilnika pa je treba razumeti v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah v skladu s 138. členom ZUP.
radijske frekvence - razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Začasno odredbo zakon določa kot institut, ki v času postopka pred sodiščem preprečuje ravnanja, ki bi povzročila, da tožniku, že med sodnim postopkom, nastane težko popravljiva škoda oziroma ki bi izničila tožnikov morebitni poznejši uspeh v postopku, tako da sodno varstvo ne bi bilo več ne učinkovito in ne smiselno.
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da svoje dohodke pridobiva pretežno iz naslova opravljanja radijske dejavnosti. Izvršitev izpodbijane odločbe, torej odvzem frekvenc na obeh oddajnih lokacijah, na katerih tožnik oddaja svoj program – torej opravlja svojo edino dejavnost, predstavlja izgubo dohodka in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno tudi predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo odškodnine - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - absolutno zastaranje odškodninske terjatve - vložitev revizije
Izpodbijana odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu vložitve revizije, je pravilna in skladna z zakonom. Razlogom, s katerimi je odločitev utemeljena v dejanskem in pravnem pogledu, tožnik konkretno ne ugovarja. Dejstva, ki jih navaja v tožbi, pa ne morejo vplivati na odločitev, saj se ne nanašajo na vprašanje zastaranja odškodninskega zahtevka, o katerem je bilo odločeno s sodbo višjega sodišča, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - poslovni prostor - funkcionalno zemljišče
Razlog za vsebinsko neobravnavo denacionalizacijskega zahtevka, tj. parcel 2520/3 in 2520/4 in posledično zavrnitev denacionalizacije, je napačen in temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju ter posledično napačni uporabi materialnega prava, določbe 3. člena ZDen.
Nacionalizirani deli stavbe, katerih uporaba (lastništvo) je tekom let prehajala, imajo lahko danes pravice na pripadajočem zemljišču le v obsegu, kot ga je stavbi pripadalo ob nacionalizaciji. Za razrešitev obravnavanega spora bo zato nujno ugotoviti stanje objektov ob nacionalizaciji in nato obseg funkcionalnega zemljišča k stanovanjski stavbi. Določitev funkcionalnega zemljišča je ugotovitev morebitne ovire za vračilo nepremičnine v naravi po določbah ZDen ter je nujna za pravilno uporabo materialnega prava v zadevi.
Z odločbo z dne 17. 6. 2008 je bilo nepravilno odločeno in parc. 2520/5 vrnjena denacionalizacijskim upravičencem iz razloga, ker se ni upoštevalo neenotnega lastninskega stanja stanovanjske hiše na parceli 2520/1 in pred odločitvijo ni bil raziskan in ugotovljen obseg funkcionalnega zemljišča, ki lahko obsega tudi parcelo 2520/5, s tem pa so lahko bile prizadete pravice solastnikov.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je neupoštevano sklicevanje tožnika na denarni cenzus, ki velja za dodelitev izjemne BPP, saj iz spisov sledi, da tožnik z vlogo, ki je bila predmet izpodbijane odločbe, za izjemno BPP ni zaprosil. Zaprosil je za nujno BPP, za katero pa omenjeni višji denarni cenzus ne velja.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - neplačana globa za prekršek - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).
S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova in v tem okviru potrdila o izvršljivosti, na katerega se vsebinsko nanašajo tožnikovi ugovori.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Ker iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, je glede na ugotovljeno rabo izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi zemljišča za druge (nekmetijske) namene pravilen in zakonit.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - prodaja kozmetike - ocena davčne osnove - davčno priznani odhodki
Tožnica je opravljala promet z izdelki kozmetike Ž. in tako dosegla dohodek, ki se po določbah ZDoh-2 (46. člen) šteje za dohodek iz dejavnosti. Dejavnost je opravljala neregistrirano oziroma nepriglašeno, davčnemu organu pa davčnih obračunov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ni predložila. Navedene ugotovitve so nesporne in utemeljujejo odločitev, da se davčna osnova skladno z določbami 68. člena ZDavP-2 ugotovi z oceno. Dejstva, na katerih temelji ocena, je davčni organ ugotavljal tudi v korist tožnice in je upošteval vse podatke o stroških, ki izhajajo iz pridobljene dokumentacije družbe Ž. d.o.o. Stroške kilometrine je tožnica v postopku le zatrjevala, ne da bi predložila ali ponudila kakršenkoli dokaz o njihovem dejanskem nastanku. Tudi poraba oziroma delež proizvodov za potrebe tožničine družine ter za obdarovanje ni dokazan.
ZDavP-2 člen 46, 46/5, 93, 352, 407. ZPSV člen 14. ZUTD člen 54, 55.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - način plačila - obračun davčnih odtegljajev - vrstni red plačil
Zavezanci za prispevke za socialno varnost so tako zavarovanci kot delodajalci. ZDavP-2 v 352. členu določa, da tako prispevke, za katere je zavezanec zavarovanec, kot tudi prispevke, za katere je zavezanec delodajalec, izračuna, odtegne in plača plačnik davka ter da se v obeh primerih izračun prispevkov opravi v obračunu davčnih odtegljajev. Ta obračun predstavlja zbir obveznosti za zaposlene delavce, zato se v primeru, ko plačani znesek ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, kot to določa 93. člen ZDavP-2. Podlaga za plačilo prispevkov so torej zbirni podatki iz obračuna, medtem ko se individualni podatki po posameznem davčnem zavezancu zgolj izkazujejo ter se s tem omogoča vpogled v podatke o obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Niso pa individualni podatki podlaga za odtegljaj oziroma za izvršeno plačilo. Tožnik zato s sklicevanjem na ločeno izkazovanje podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev po posameznih davčnih zavezancih, ki naj bi mu dalo možnost, da individualno, ločeno od ostalih zaposlenih, poravna zgolj svoje obveznosti iz naslova prispevkov, ne more biti uspešen. Način plačila obveznosti iz naslova prispevkov je predpisan in ga je treba upoštevati v vsakem primeru, tudi takrat, kadar obveznost namesto plačnika davka poravna davčni zavezanec oziroma oseba, ki ni zavezanec za davek. Pri tem sodišče dodaja, da takšen način obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost ni sam sebi namen, saj se le na ta način zagotavlja, da se obvezni prispevki plačujejo enako za vse zavarovance in ne le za nekatere od njih po prosti izbiri plačnika.
ZUJIK-1 člen 102a. ZDru-1 člen 36. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - društvo v javnem interesu - neenako obravnavanje - diskriminacija
Določbe ZUJIK-1 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na javni razpis, se ne uporabljajo za izbor projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti. Ker gre za porabo sredstev evropske kohezijske politike, ne pa državnega proračuna, tudi ni utemeljeno tožnikovo sklicevanje na 36. člen ZDru-1.
Ugovor tožnika, da mu niso bile dane enake možnosti, je pavšalne narave, enako velja za očitek diskriminacije. Iz nobene konkretne okoliščine ne izhaja, da bi strokovna komisija pri ocenjevanju projekta ali pristojni organ pri odločanju ravnala pristransko oziroma da bi tožnika obravnavala drugače kot druge prijavitelje ter na ta način dodeljevala sredstva favoriziranim prijaviteljem. Zgolj okoliščina, da so bili drugi prijavitelji bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje v postopku javnega razpisa ne zadošča. Enako velja za tožnikovo trditev, da mu sredstva pri posameznih projektih že več let niso bila dodeljena. Tožnik namreč ob tem ne trdi in izkazuje, da bi bile odločbe toženke iz preteklih let spoznane za nezakonite oziroma nepravilne.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi. Glede na tožnikovo izjavo je sodišče po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
Ker je toženka na podlagi vložene tožbe izdala nov akt, s katerim je ugodila vsem tožbenim zahtevkom tožnika, kar pomeni, da je tožnik s tožbo uspel, mu je toženka dolžna povrniti stroške.
stvarna pristojnost - dopis sodnega sveta - prenehanje sodniške funkcije - drugo sodno varstvo
Za tožnico je sporno to, da ne more opravljati dela na Okrožnem sodišču zgolj na podlagi obvestila in, da je bila odjavljena iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po presoji sodišča je sodno varstvo pri tovrstnih zahtevkih zagotovljeno v delovnem in socialnem sporu.
ZUreP-1 člen 81, 81/1, 83, 83/3. ZUS-1 člen 5, 5/4. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za ureditveno območje za poselitev, ki so namenjena centralnim dejavnostim - območje planske celote KC člen 47.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Po prvem odstavku 81. člena ZUreP-1 se za sprejem začasnih ukrepov zahteva obstoj utemeljene nevarnosti. Da bi toženka navedeno nevarnost ugotovila in kako jo je ugotovila, pa ni razvidno ne iz Odloka, ne iz gradiv, ki so bila podlaga za njegov sprejem, ki se nahajajo v upravnem spisu. S tem pa je tožnici onemogočila, da zoper njega argumentirano ugovarja, sodišču pa, da preizkusi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na ugotovljeno dejansko stanje. Da bi sodišče ta preizkus lahko opravilo, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem začasnih ukrepov tehtna in prepričljiva, vsebovati bi morala ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.
ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Po izdaji odločbe, s katero je bila tožnici pravnomočno zavrnjena prošnja za dodelitev BPP se nista spremenila niti dejansko stanje niti pravna podlaga zadeve, zato je tožena stranka pravilno zavrgla njeno ponovno prošnjo za dodelitev BPP (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - soglasje lastnika za gradnjo
Gradbeni inšpektor je tožniku utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, saj nadstrešnice nad avtokamp prikolico ni postavil s soglasjem lastnika. To pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih pogojev v 12. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, da bi se obravnavani nadstrešek lahko štel za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti, saj v njem tožena stranka ni navedla niti dejanskega stanja niti zakonske podlage, na podlagi katere je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP. Navedla je le, da iz priložene dokumentacije izhaja, da ima prosilec prejemke, ki presegajo višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ter da zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo.
odstranitev tujca iz države - nezakonito prebivanje - odloča o vrnitvi - prekršek nezakonitega prebivanja - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom - namenska razlaga zakonske določbe
Postopek, v katerem policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Sloveniji, izda odločbo o vrnitvi, je nov, samostojen upravni postopek, v katerem policija (ne glede na odločitev prekrškovnega organa o storitvi prekrška nezakonitega prebivanja) samostojno ugotavlja, ali je podan kateri izmed taksativno določenih primerov iz prvega odstavka 60. člena ZTuj-2, ki opredeljujejo nezakonito prebivanje. Pogojevanje izdaje odločbe o vrnitvi s pravnomočno obsodbo za prekršek nezakonitega prebivanja bi namreč policiji lahko dejansko onemogočalo odstranitev tujca iz Slovenije.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 37. ZUP člen 214, 237.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - navedba blagovne znamke v javnem naročilu - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla, da ni upoštevala računov, v katerih so navedene blagovne znamke. Sama navedba blagovne znamke pa glede na določbo devetega odstavka 37. člena ZJN-2, še ne pomeni kršitve. Ker tožena stranka kršitev 37. člena ZJN-2 sploh ni obrazložila, navedla pa ni niti razlogov za zavrnitev pisnih pojasnil tožnice, je s tem kršila določbe 214. člena ZUP. Zato se izpodbijana odločba ne da preizkusiti.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe
Senat Univerze v Ljubljani kot organ druge stopnje nesporno ni odločil o tožnikovi pritožbi, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena. Ker pa pogoji, določeni v prvem oziroma petem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 sodišče tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o pritožbi tožnika zoper izpodbijani sklep odloči na prvi seji po prejemu te sodbe.