povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – udarnina v predelu križnice – izrek v primeru BPP – plačilo na račun BPP
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, je tožena stranka dolžna glede na uspeh v postopku plačati 44 % stroškov izvedenca na račun brezplačne pravne pomoči.
Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP v drugem odstavku 13. člena, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člana ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka (538,40 EUR), kar je podlaga ne le za odobritev obročnega plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno višino rednega dohodka pritožnice meni, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak le za delno oprostitev.
zloraba procesnih pravic – vlaganje pravnih sredstev – ponavljanje pritožbenega očitka – taksa glede na vrednost spornega predmeta – določitev taksne obveznosti
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže vztrajno ponavljanje edinega očitka v pravnih sredstvih (v ugovoru in v pritožbi), da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Toženo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje.
KZ člen 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3. ZKP člen 371, 371/2, 383, 383/1, 386, 391.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – direktni naklep – premoženjsko stanje prve osebe – nelikvidnost – goljufivi namen – nesolventnost – postavitev izvedenca – kršitev pravic obrambe – premoženjskopravni zahtevek – povrnitev škode – posebni pogoj v pogojni obsodbi – zavrnitev pritožbe
V zadevi ne gre le za poslovno tveganje neizpolnitve pogodbe brez izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja v posledici nelikvidnosti družbe C. d.o.o. oziroma za rezultat plačilne nediscipline v času gospodarske krize v gradbeništvu, saj je izveden dokazni postopek take obrambne trditve z zanesljivostjo ovrgel. Ker pritožbeno sodišče sprejema stališče izpodbijane sodbe, da je obtoženi razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo terjatev oškodovanca oziroma je imela družba C. d.o.o. v kritičnem obdobju več prilivov kot odlivov, je brezpredmetno pritožbeno zagotavljanje, da je družba C. d.o.o. najprej poravnavala terjatve, ki so zapadle najprej, pa tudi sicer te navedbe pritožnikov niso z ničemer izkazane, vključno s trditvami, da je bilo treba upoštevati zlasti pravice delavcev.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pokojninska doba - tuja pokojninska doba - znižanje starostne meje
Tožničina skupna pokojninska doba (z upoštevanjem dodane dobe) je na dan 31. 12. 2012 znašala 37 let, 10 mesecev in 18 dni. Tožnica bi morala na dan 31. 12. 2012 dopolniti starost 57 let in 4 mesece. V skladu z določbo 402. člena ZPIZ-1 se zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba. V primeru tožnice znaša povečana zavarovalna doba 3 mesece in 21 dni in se ji tako starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža za 3 mesece. Kljub znižanju starostne meje pa tožnica ne izpolnjuje zahtevanega starostnega pogoja (57 let in 4 mesece), saj je na dan 31. 12. 2012 dopolnila starost 57 let in 28 dni. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita zato, ker eden izmed poimensko določenih članov komisije za spremljanje poskusnega dela ni podpisal ocene poskusnega dela. V podjetniški kolektivni pogodbi je določeno, da poskusno delo spremlja ocenjevalec, ki ga s sklepom imenuje delodajalec, ter da je ocenjevalec dolžan najmanj pet dni pred iztekom poskusnega dela izdelati pisno oceno o delu delavca na poskusnem delu. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi pa je bilo določeno, da se pogodbeni stranki dogovorita za poskusno delo, ki traja tri mesece ter da tožnikovo delo v času poskusnega dela ocenjuje komisija določeni sestavi. Nikjer ni predpisano, da bi morali oceno poskusnega dela podpisati vsi člani komisije. Zato ni podlage za ugotovitev, da je ocena poskusnega dela formalno neveljavna zaradi nepodpisa enega izmed članov komisije za oceno poskusnega dela. Ker je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo v izpodbijanem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 115, 316, 338, 338/2. ZPIZ-2 člen 144. ZDoh člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plačilo za delo - bruto znesek - davki - prispevki
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal tudi plačo za meseca marec 2013 in april 2013, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen tudi v marcu 2013 in aprilu 2013, tožena stranka pa je tožniku v marcu 2013 izplačala le del pripadajoče plače, v aprilu 2013 pa mu plače ni izplačala, razen tega pa mu od pripadajočih bruto zneskov plače v višini minimalne plače ni obračunala in odvedla davka in prispevkov. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov - plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014719
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3.
invalid III. kategorije - nova invalidnost - izvedenec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni angažiralo sodnega izvedenca ortopedske stroke v zvezi s tožničinimi ortopedskimi zdravstvenimi spremembami, je ostal ortopedski funkcijski status, ki je odločilen za oceno tožničine preostale delovne zmožnosti ter morebitno indiciranost vtoževane časovne razbremenitve (delo v krajšem delovnem času), nerazčiščen. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPIZ-1C člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 15, 33, 33-3. ZMEPIZ-1 člen 23, 23/3, 45, 50. Sporazum o socialnem zavarovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 10.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja - obvezno zavarovanje
Spremenjeni 2. odstavek 15. člena ZPIZ-1C določa, da so obvezno zavarovani družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje teh oseb po 1. 1. 2002 ni več pogojeno z doseganjem minimalne plače, kot osnove za obračun dohodnine, kar je veljalo do 31. 12. 2001 po v osnovnem besedilu ZPIZ-1. Po noveliranem 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1C je bilo zavarovanje po 1. 1. 2002 obvezno ne glede na to, kakšni dohodek družba ustvarja. V skladu s 3. alinejo 33. člena ZPIZ-1 je obvezno zavarovanje družbenika in poslovodne osebe zasebne družbe nastalo z dnem vpisa v register in se končalo z dnem izbrisa. Zavezanci za prijavo v zavarovanje na temelju 15. člena ZPIZ-1 so bili po 3. odstavku 23. člena ZMEPIZ-1 zavarovanci sami. Ker prijava v zavarovanje v tožnikovem primeru ni bila vložena, je tožena stranka v skladu s 50. členom ZMEPIZ postopala po uradni dolžnosti. Zato je bilo v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca za polni delovni čas na temelju 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1C. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo zakonitega dela drugostopenjskega upravnega akta in posledično tudi zahtevek, da tožnik od 1. 1. 2002 do vključno 18. 8. 2011, s krajšim presledkom v letu 2011, nima lastnosti zavarovanca.
starostna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - vštetje plač za delo preko polnega delovnega časa
Toženec je tožnikovo vlogo, vloženo dne 19. 4. 2013 v predsodnem upravnem postopku, nepravilno obravnaval kot pritožbo zoper dokončno in pravnomočno odločbo o odmeri starostne pokojnine in jo zavrgel kot prepozno vloženo. Ne glede na to, da je tožnik vlogo poimenoval pritožba zoper odločbo o odmeri starostne pokojnine, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec o takšni vlogi dolžan odločiti vsebinsko. Tožnik je v sodnem postopku v pripravljalnih vlogah uveljavljal, da se mu v pokojninsko osnovo vštejejo plače, prejete za delo opravljeno preko polnega delovnega časa. Hkrati je navajal, da je vlogo potrebno obravnavati ne le po naslovu, ampak po vsebini. Ravno tako tožnik v predsodnem postopku niti v sodnem postopku ni zatrjeval, da je vložil pritožbo zoper odločbo, niti ni vztrajal, da je ta vložena pravočasno. Pravilno je zato sodišče prve stopnje kot nepravilna in nezakonita odpravilo dokončno odločbo in sklep toženca in mu vrnilo zadevo v ponovno upravno odločanje.
Tretji odstavek 3. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu z dne 13. 12. 2013 določa, da lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa ali zaradi boljše organizacije dela vodja organizacijske enote delavcu odredi ali prekliče izrabo letnega dopusta v določenem časovnem obdobju. Četrti odstavek 13. člena Pravilnika pa določa, da lahko vodja organizacijske enote skladno s prejšnjim odstavkom tega člena prekliče delavcu izrabo letnega dopusta pod pogojem, da bi odsotnost konkretnega delavca resno motila delovni proces in pod pogojem, da s tem delavcu ne bi bila povzročena nesorazmerno visoka materialna škoda.
Navedena člena nista v neskladju z ZDR, saj je delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih skladno s 96. členom ZObr, mednje pa po 13. točki drugega odstavka tega člena spada izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami. Med službene potrebe sodijo nujne potrebe delovnega procesa in boljša organizacija dela iz tretjega odstavka 13. člena Pravilnika. Posebnosti v zvezi z izrabo letnega dopusta na področju obrambe so utemeljene tudi glede na naravo dela in naloge Slovenske vojske (37. člen ZObr). Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neskladnosti posameznih določb pravilnika z ZDR.
vdovska pokojnina - zunajzakonska skupnost - trajanje
Zunajzakonska skupnost med pokojnim in tožnico je trajala 11 mesecev in 22 dni, kar pa ne zadošča za priznanje pravice do vdovske pokojnine po 114. členu ZPIZ-, po katerem mora zunajzakonska skupnost med zavarovancem in osebo, ki uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, obstajati vsaj tri leta pred smrtjo zavarovanca. Zato tožnica ni upravičena do vdovske pokojnine po pokojnem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Da bi obtoženka uspela vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev, bi morala z enako metodo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču predstaviti dokazno oceno, zaključki in argumenti pa bi morali biti prepričljivejši od tistih v izpodbijani sodbi. Pritožbene navedbe v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa niso take, saj ostajajo na ravni posplošenih zatrjevanj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - rok za podajo odpovedi
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno. V skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z nastankom utemeljenega razloga. Utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more nastati pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje. Tožniku je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana 3. 1. 2013, z njo pa je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012. Ker je razlog za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko nastal šele po njenem podpisu dne 10. 9. 2012, šestmesečni rok dne 3. 1. 2013, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, še ni mogel poteči. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna in iz tega razloga ni nezakonita. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni nezakonita niti iz razloga, ker naj pogodba o zaposlitvi ne bi bila veljavno sklenjena. Tožnik je ob podpisu pogodbe o zaposlitvi pristal in obljubil, da bo opravil tečaj za reševalca iz vode in pridobil licenco, ki je bila pogoj za zasedbo delovnega mesta reševalca iz vode. Čeprav ta dogovor v pogodbo o zaposlitvi ni bil vnesen v pisni obliki, to še ne pomeni, da med strankama ni bil dogovorjen. Pisnost pogodbe o zaposlitvi oziroma pisnost vseh njenih sestavin namreč ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi (četrti odstavek 15. člena ZDR). Zato je bila pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama veljavno sklenjena, čeprav tožnik ob njeni sklenitvi ni izpolnjeval vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta. Ker izpodbijana sodba temelji na zmotnih materialno pravnih zaključkih, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
izvedensko mnenje - nagrada - zmotna uporaba materialnega prava
V tretjem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je določen obseg materialnih stroškov, ki jih je mogoče priznati največ v višini do 15 % od priznane nagrade. Maksimalni znesek je določen za primere, ko je izdelava mnenja povezana z nadpovprečnimi stroški. V predmetni zadevi gre za podajo običajnega izvedenskega mnenja v zvezi z vprašanjem obstoja invalidnosti. Izvedensko mnenje v ničemer ne odstopa od primerljivih pisno podanih izvedenskih mnenj. Ne gre niti za zelo zahtevno niti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter odločilo, da gredo izvedenskemu organu materialni stroški v višini 7,5 % nagrade.
dodatek za pomoč in postrežbo - absolutna bistvena kršitev postopka - dokazovanje - odvzeta možnost dokazovanja
V sodnem postopku ni bila dana možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v predsodnem upravnem postopku. Sodišče prve stopnje je le na podlagi listinskega gradiva iz upravnega spisa presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku, po katerih je tožnici neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za zadovoljevanju večine osnovnih življenjskih opravil, ker se še vedno lahko samostojno prehranjuje, pravilna in zakonita. Dokazni predlog z zaslišanjem tožničine hčerke kot priče je bil zavrnjen z utemeljitvijo, da je ugotavljanje potreb po pomoči in postrežbi drugega pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil strokovno medicinsko vprašanje, na katerega lahko odgovori le stroka. Načeloma se je s tem stališčem sicer mogoče strinjati. Vendar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bila s tem izključena uporaba vseh drugih dokaznih sredstev, ki jih omogoča ZPP. Za dokazovanje zatrjevanega dejstva, da se tožnica ni sposobna samostojno hraniti, kar je le eden od elementov iz 101. ZPIZ-2, bi zato bilo potrebno dopustiti dokaz s pričo, ki pomoč dejansko nudi in nato takšno izpoved dokazno oceniti v skladu z metodologijo iz 8. člena ZPP. Ker je bil navedeni dokaz kot neprimeren zavrnjen, je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje.
pravica do stanovanja - subvencionirana najemnina - osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja - najemna pogodba
Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev subvencije najemnine se upoštevajo osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, kakor to določa 11. odstavek 10. člena ZUPJS. To pa ne pomeni, da ni mogoče upoštevati drugačnega kroga oseb v primeru, ko podatki v najemni pogodbi ne ustrezajo dejanski situaciji. Najemna pogodba predstavlja le enega izmed dokazov pri ugotavljanju odločilnega dejstva in v primeru, ko ta ne odraža dejanske situacije, se lahko v dokaznem postopku z dokaznimi sredstvi ugotovi, ali trditve o pravno relevantnih dejstvih držijo.
ZJU člen 24, 24/1, 57, 149, 149/1, 149/1-3. 150, 150/2. Kolektivna pogodba za policiste člen 22d.
premestitev - policija - učinkovitejše in smotrnejše delovanje dela državnega organa - delovne potrebe
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU (premestitev zaradi delovnih potreb) obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na
učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati (le), ali je delodajalec v zakonitem postopku izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o navideznosti (objektivnega) razloga za premestitev tožnika neutemeljeno oprlo na ugotovitve o nesmotrnosti odločitve o premestitvi. Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da kadrovska zamenjava v konkretnem primeru predstavlja obstoj subjektivnega razloga za premestitev tožnika. Odločitev tožene stranke o tem, na kakšen način bo z namenom kar najbolj učinkovitega dela organa po posameznih enotah (policijskih postajah) razporedila razpoložljive kadrovske kapacitete, predstavlja organizacijsko odločitev, ta pa je v izključni pristojnosti delodajalca. Tožena stranka ima pravico, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja na eni od postaj na to postajo premesti policista, ki je delo do tedaj opravljal na drugi postaji. Ker je tožena stranka dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za tožnikovo premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, tj. zagotovitev učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o premestitvi zavrnilo.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 49, 104, 104/4. ZS člen 3. ZDR člen 169. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5.
povračilo potnih stroškov – službena pot – kilometrina
V predmetni zadevi tožnik vtožuje razliko v povračilu potnih stroškov za določeno obdobje, pri čemer je bilo tožniku v tem času odrejeno delo v drugem kraju kot je kraj opravljanja po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi. Ker je tožnik za prevoz uporabljal osebno vozilo, je upravičen do povračila potnih stroškov v skladu z določbo 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, to je v višini 0,37 EUR za prevožen kilometer. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v povračilu potnih stroškov za sporno obdobje utemeljen.