prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - izguba pravice zahtevati povrnitev škode - pravice kupca
Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
OZ člen 435, 458, 459, 465, 471. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
prodajna pogodba – stvarne napake – razveza pogodbe – jamčevalni zahtevki – spor majhne vrednosti – skrita napaka – vednost prodajalca
Tožeča stranka ni dokazala trditev, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, kar bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake.
Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022722
OZ člen 49, 86, 86/1, 94, 95. ZZZDR člen 88, 90, 90/1.
razmerja med starši in otroki - statusni spori - izjava o priznanju očetovstva - - enostranski zavezujoč pravni posel - soglasje k priznanju očetovstva - ničnost izjave o priznanju očetovstva - kršitev moralnih načel - dokazna ocena - prevara - nesklepčnost tožbe
Spor zaradi ugotavljanja ničnosti dane izjave o priznanju očetovstva (enako velja za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva) spada med spore iz razmerji med starši in otroki, torej med statusne spore, za katere postopek ureja 27. poglavje ZPP. Kljub temu, da spor o ničnosti izjave o priznanju očetovstva spada med statusne spore, pa tožbe na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva ni možno vložiti na podlagi določb ZZZDR. Ničnost izjave o priznanju očetovstva je mogoče uveljavljati po določbah OZ o ničnosti pravnih poslov. Ničnost pravnega posla določa prvi odstavek 86. člena OZ.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče s sklepom ugodilo tožnikovemu predlogu za odlog plačila sodne takse v višini 33,00 EUR tako, da je odločilo, da jo je dolžan plačati po pravnomočnosti postopka. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova taksna obveznost zapadla v plačilo najkasneje s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari oziroma s sklepom Višjega sodišča. Okoliščina, da je tožnik pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije vložil ustavno pritožbo ne more vplivati na zapadlost taksne obveznosti v tem postopku.
predlog za prisilno izvršbo – zastaranje – pretrganje zastaranja
Po 369. členu OZ je sicer res, da s predlogom za prisilno izvršbo pretrgano zastaranje začne znova teči od dneva, ko je ta postopek končan, a je bilo v obravnavani zadevi, v kateri je tožnik uveljavljal terjatev, za katero je toženec ugovarjal zastaranje, tožnik pa se je skliceval na pretrganje zastaranja (s sklicevanjem na pravnomočnost sklepa o izvršbi), na tožniku trditveno breme, da po pretrganju zastaranja njegova terjatev zoper toženca ni zastarala (ker da izvršilni postopek (zoper najemnika) še ni končan).
samostojna stvar - lastninska pravica na nepremičninah - stavbna pravica
V izreku označene stavbe št. 1439, 1482 in 1499 niso samostojne stvari, ampak deli parcele št. 1115/0 k.o. T., ki je edina samostojna nepremičnina, ki jo je moralo sodišče prve stopnje oceniti (178. člena ZIZ). Zaradi pravila o povezanosti objekta in zemljišča (8. člen SPZ) navedenih stavb sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnavati ločeno kot v zemljiško knjigo nevpisane samostojne nepremičnine. Podana namreč ni nobena od izjem od pojasnjenega pravila (stavbna pravica, etažna lastnina), ki bi terjala njeno ločeno obravnavo.
Predlog za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse lahko stranka za en postopek, v konkretnem primeru pritožbeni postopek, ob enakih okoliščinah poda le enkrat.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže vztrajno ponavljanje očitka, da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Tožečo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje.
preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanje - občasno delo otroka - poslabšane zmožnosti zavezanca - povečane potrebe otroka
Res je, da je toženka polnoletna, kar pomeni, da tudi v primeru rednega šolanja lahko vsaj delno preživlja tudi sama sebe (občasna dela, študentska dela in podobno). Opravljanje navedenih del pa se od toženke lahko zahteva le v takem obsegu, da to ne vpliva na njeno redno šolanje.
gospodarski spor - izdaja odločbe brez naroka - neprerekana dejstva
Določilo 488. člena ZPP uzakonja izjemo od načela obligatornosti glavne obravnave. V skladu z navedeno zakonsko določbo izda sodišče odločbo brez razpisa naroka, če so podane splošne procesne predpostavke za meritorno odločanje in če dejansko stanje med strankama ni sporno, pri čemer ZPP ne določa, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti. Citirana določba sicer izrecno omenja situacijo, ko sodišče na podlagi odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno, vendar je uporabna tudi v primeru, če postane dejansko stanje nesporno šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
- V takšni procesni situaciji oz. glede na opisano procesno (ne)aktivnost pravdnih strank so tudi po presoji pritožbenega sodišča nastopili učinki domneve priznanja dejstev (navedb tožnice) iz drugega odstavka 214. člena ZPP, in sicer s potekom roka za izjavo o pripravljalni vlogi tožnice1. Neutemeljeno v tej zvezi pritožba izpostavlja svoje ugovorne navedbe, iz katerih naj bi izhajalo nasprotovanje tožbenemu zahtevku (in trditvam tožnice). Pritožbeno sodišče toženki v tej zvezi pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni zadoščalo njeno ugovorno zanikanje obligacijskega razmerja med strankama (ko tožnica sploh še ni podala nobenih trditev oz. dokazov v zvezi s tožbenim zahtevkom), zlasti zato, ker je tožnica v pripravljalni vlogi argumentirano in dokazno podprto v celoti demantirala prav vse ugovorne navedbe toženke. Na takšne (v bistvu prve) navedbe tožnice v zadevi bi se zato toženka morala odzvati in jim argumentirano nasprotovati, česar pa ni storila.
nedopustnost izvršbe – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – učinki sodbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega udeleženca – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodba, izdana v takem postopku, učinkuje le znotraj subjektivnih meja njene pravnomočnosti, zato je treba peti odstavek 65. člena ZIZ razlagati tako, da učinkuje le med strankama postopka.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – udarnina v predelu križnice – izrek v primeru BPP – plačilo na račun BPP
Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, je tožena stranka dolžna glede na uspeh v postopku plačati 44 % stroškov izvedenca na račun brezplačne pravne pomoči.
Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP v drugem odstavku 13. člena, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člana ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka (538,40 EUR), kar je podlaga ne le za odobritev obročnega plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno višino rednega dohodka pritožnice meni, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak le za delno oprostitev.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč povzeta teoretično pravna izhodišča tako pritožbeno sodišče vztraja pri svojem stališču, da je rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program materialno pravni rok, v zvezi s katerim ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je po prepričanju pritožbenega sodišča izredni procesni institut, ki zaradi dejstva, da posega v sicer dokončno stanje v postopku, zahteva, da se ga razlaga in uporablja s previdnostjo in se zato vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le pod pogoji, ki jih določa zakon in le v primerih, za katere zakon predvideva, da je mogoče dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. V predmetnem postopku ni mogoče kot pravno podlago za vrnitev v prejšnje stanje uporabiti določb ZUP, temveč določbo 89. člena ZKP. Predložitev dokazila ne predstavlja procesno dejanje znotraj postopka temveč izpolnitev ene izmed obveznosti, ki so storilcu naložene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, to dejanje pa se ne opravi znotraj postopka do izdaje odločbe, temveč po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 6a, 9, 10, 14, 14/1. ZJN-2 člen 2, 2-15, 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109a/1-4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - poskus - dokazila - odgovornost pravne osebe - prekršek neznatnega pomena - opozorilo
Ponudnik, ki v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo, stori prekršek po 4. točki prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 (že) z oddajo ponudbe naročniku ne glede na nadaljnji potek postopka.
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže le, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej če v njej ni navedena sodba, zoper katero se vlaga, ali če ni podpisana s strani pritožnika. Strogost tega določila je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih pritožba mora vsebovati in tudi opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo.
spor majhne vrednosti – pogodba o dobavi toplotne energije – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – priznana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Podatki v listinah so pregledni, maloštevilni ter kot taki povsem razumljivi (tožena stranka ni izkazala razumnega dvoma v nasprotno), zato jih tožeča stranka ni bila dolžna povzemati v svojih vlogah oziroma je sodišče prve stopnje ravnalo pravno dopustno, ko je podatke navedene v specifikacijah štelo za del tožničine trditvene podlage.