Če je pri nesreči premikajočih se motornih vozil krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Izključno krivdo nasprotnika po prvem odstavku 154. člena OZ mora zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.
Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.
lastninska pravica na nepremičnini – etažna lastnina – vzpostavitev etažne lastnine – solastnina – dejanska etažna lastnina – dogovor o skupni gradnji – teorija realizacije – vpis v zemljiško knjigo – izvedenec – strokovna institucija
Sodišče je pravilno presodilo dogovor o razdelitvi skupne lastnine med C.C. in A.A. z razdelitvijo prostorov H.H. Dogovor je jasen in govori o delitvi dvostanovanjske hiše in o obstoječi lastnini. Zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da je šlo le za dogovor o rabi nepremičnine. Razdelitev vsebuje vse dele in površine, tako zemljišča kot hiše. Res pa je, da na podlagi takšnega dogovora, kljub temu, da je bil podprt z elaboratom, ni bilo možno izvesti vpisa v zemljiško knjigo po tedaj veljavnih predpisih. Vendar je bilo v času od 1964 dalje veliko takšnih primerov, ko je prišlo do vzpostavitve dejanske solastnine, ki ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Etažno lastnino je takrat urejal Zakon o lastnini na delih stavb in nato ZPDS, kjer je torej bilo možno vzpostaviti etažno lastnino (ki pa pravno ni bila izvedena). Zato je 270. člena SPZ izrecno zapovedal, da je treba omogočiti pravno ureditev dejansko že obstoječih, pred uveljavitvijo SPZ nastalih etažnih „razmerij“. Zato je mogoče zahtevati izključno lastninsko pravico na enem stanovanju in solastninsko pravico na drugem stanovanju, kljub temu, da etažna lastnina še ni bila dokončno pravno vzpostavljena.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
sodna taksa za pritožbo – oprostitev plačila – ustavna odločba – pravni standard – zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi ZBPP, ter v zvezi s tem tudi ZSVarPre, napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR. Glede na to, da mesečni dohodek na družinskega člana tožnika ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnik v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo.
OZ člen 639, 639/3, 639/5. ZPP člen 110, 245, 245/2, 249.
podjemna pogodba – odprava napak – napake – notifikacija napak – izvedenina – plačilo predujma za stroške – sodni rok – spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pisna dopolnitev izvedenskega mnenja – seznam sodnih izvedencev – nagrada izvedenca – pravica do nagrade – vabilo na ogled
Rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma za stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza, je sodni rok (110. člen ZPP). Iz opravičenih razlogov ga sodišče lahko podaljša na predlog prizadete stranke.
Po tretjem odstavku 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena). Naročnik mora zatrjevati in dokazati obstoj napake in pravočasno in ustrezno notifikacijo napake.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana člen 34, 34/6, 45, 45/2.
odjem toplote iz distribucijskega omrežja – splošni pogoji za dobavo – priključna moč – delilnik stroškov – skupno odjemno mesto
Upoštevaje splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta.
Splošni pogoji veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.
S sklenitvijo dednega dogovora je med dedičema, ki sta dogovor sklenila, nastalo obligacijsko razmerje (z izjavo volje na zapisnik in podpisom), nastala je torej pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, s pritožbo pa dedič razveljavitve dogovora (na kar očitno meri pritožba) ne more doseči.
Le v kolikor bi tožena stranka plačala nesporni del terjatve, sklepu o izvršbi pa ugovarjala le delno, bi bilo mogoče slediti njenim navedbam glede delnega uspeha tožeče stranke v tej pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064890
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija člen 3, 29. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – komunalni odpadki – obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
V 3. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je določeno, da je povzročitelj odpadkov vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da biva v svojih ali najetih nepremičninah ali je lastnik počitniške hiše. V 29. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je predpisano, da stroške ravnanja z odpadki plačujejo vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Stroške ravnanja z odpadki so tako dolžni plačevati vsi povzročitelji, ne glede na to, ali odpadke dejansko odlagajo ali ne.
ZFPPIPP člen 277, 277/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 404, 404-1. ZPP člen 111.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – goljufija – ugovor proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – spremenjeno dejansko stanje – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – procesni rok – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Ugovorni rok je smiselno določen v povezavi z dejanskim stanjem, ki je obstajalo ob oklicu začetka postopka. Po začetku postopka se je dejansko stanje spremenilo v bistvenem delu, saj je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu.
Ozka jezikovna razlaga omenjene zakonske določbe bi uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
vročanje - fikcija vročitve - odsotnost iz kraja bivališča - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023418
URS člen 29. ZKP člen 16, 299, 299/4, 339, 339/1, 364, 364/7 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 75.
pravna jamstva v kazenskem postopku – neposredno izvajanje dokazov na glavni obravnavi – vpogled v listino – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – razlogi
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je na zapisnik navedlo, da je v nekaj minutah prebralo več sto strani listin, katere ni neposredno izvedlo, niti ni stranke vprašalo ali se strinjajo, da se listinski dokazi štejejo za prebrane.
„Vpogled“ v listino ne pomeni izvedbe dokaza. Izjemoma, če to ne bi škodovalo načelu javnosti v kazenskem postopku, bi se smelo šteti, da je listina prebrana, čeprav je sodišče ni prebralo, če bi bil obtoženec že prej seznanjen s celotno vsebino in bi izrecno soglašal, da se listina zato ne prebere na glavni obravnavi. V takem primeru bi moralo sodišče te okoliščine zapisati v zapisnik o glavni obravnavi (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 147/2003). V obravnavani zadevi iz nobenega zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da bi obtoženec in zagovornik izrecno soglašala, da se vsebina listinskih dokazov, med katerimi niso le pogovori po facebooku, temveč tudi izpovedbe prič, številna dokumentacija, ki se nanaša na obtoženčevo premoženje, ter na različne oškodovance, ki so predmete kupovali in jih izročali obtožencu, šteje za prebrano.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - lastniška posest - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - izjava o lastniški posesti
Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.
zemljiškoknjižni postopek za dopolnitev zemljiške knjige - dopolnitev zemljiške knjige - predlagatelj - pravni interes - vknjižba pridobitve lastninske pravice - lastnik -posestnik - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice pri nevpisanih nepremičninah - vknjižba lastninske pravice na umrlo osebo - stranka postopka
V postopku za dopolnitev zemljiške knjige se ne more ugotavljati dejstva, ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na originaren način, s priposestvovanjem.
Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.
dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanja pošte.