Podizvajalec bi bil benificiar iz bančne garancije v primeru, če bi se banka nasproti njemu obvezala, da bo v primeru neizpolnitve glavnega izvajalca, plačala njemu, torej v primeru, če bi mu glavni izvajalec izročil garancijo, s katero bi podizvajalec poleg njega kot dolžnika dobil še banko. Vendar takšna pogodba ni bila sklenjena.
Za pogodbo v korist tretjega bi šlo, če bi naročnik in izvajalec s pogodbenim dogovorom ustanovila poplačilno pravico iz garancije v korist podizvajalca tako, da bi ta pridobil neposredno pravico nasproti banki od nje terjati poplačilo oziroma unovčitev bančne garancije v primeru neizpolnitve glavnega dolžnika – izvajalca. Bistveno upravičenje tretjega, v korist katerega je bila sklenjena pogodba, je v njegovem pravovarstvenem zahtevku oziroma v pravici zahtevati izpolnitev. Vendar pa tožeča stranka te pravice nima, saj ni nikjer navedena kot koristnik garancije.
Iz določil o garanciji izvajalca tudi ne izhaja, da bi tožena stranka prevzela kakršnekoli obveznosti do podizvajalcev glavnega izvajalca glede zavarovanja plačil, ki jih glavni izvajalec dolguje podizvajalcem. To bi bilo v primeru, če bi tožena stranka kot naročnik prevzela obveznost plačila podizvajalcem namesto glavnega izvajalca, če jim ta ne bi izpolnil svoje obveznosti, če bi se torej tožena stranka kot „dodaten dolžnik“ jamčevalno zavezala za izpolnitev tuje obveznosti, torej za tuj dolg – to je dolg glavnega izvajalca (npr. s poroštvom) in bi prevzem takšne tuje obveznosti zavarovala z bančno garancijo v njeno korist.
izvršilni naslov – prenehanje terjatve – sodni depozit
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi položitve dolgovanega zneska na sodni polog. S tem je uveljavljal ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga za izplačilo sodnega depozita.
Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ni mogla uporabljati, ker sta jo toženca uporabljala brez pravne podlage, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina kupljena. Višina kupnine je stvar dogovora med prodajalcem in kupcem. Nanjo seveda lahko vpliva zasedenost nepremičnine, vendar le v razmerju med strankama prodajne pogodbe. Morebitna nižja kupnina zaradi zasedenosti nepremičnine ob odsotnosti kakršnegakoli dogovora med kupcem in prodajalcem, ki bi vključeval tudi osebe, ki nepremičnino nezakonito zasedajo, na pravni položaj slednjih ne more vplivati.
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana člen 34, 34/6, 45, 45/2.
odjem toplote iz distribucijskega omrežja – splošni pogoji za dobavo – priključna moč – delilnik stroškov – skupno odjemno mesto
Upoštevaje splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta.
Splošni pogoji veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - izguba pravice zahtevati povrnitev škode - pravice kupca
Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023418
URS člen 29. ZKP člen 16, 299, 299/4, 339, 339/1, 364, 364/7 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 75.
pravna jamstva v kazenskem postopku – neposredno izvajanje dokazov na glavni obravnavi – vpogled v listino – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – razlogi
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je na zapisnik navedlo, da je v nekaj minutah prebralo več sto strani listin, katere ni neposredno izvedlo, niti ni stranke vprašalo ali se strinjajo, da se listinski dokazi štejejo za prebrane.
„Vpogled“ v listino ne pomeni izvedbe dokaza. Izjemoma, če to ne bi škodovalo načelu javnosti v kazenskem postopku, bi se smelo šteti, da je listina prebrana, čeprav je sodišče ni prebralo, če bi bil obtoženec že prej seznanjen s celotno vsebino in bi izrecno soglašal, da se listina zato ne prebere na glavni obravnavi. V takem primeru bi moralo sodišče te okoliščine zapisati v zapisnik o glavni obravnavi (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 147/2003). V obravnavani zadevi iz nobenega zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da bi obtoženec in zagovornik izrecno soglašala, da se vsebina listinskih dokazov, med katerimi niso le pogovori po facebooku, temveč tudi izpovedbe prič, številna dokumentacija, ki se nanaša na obtoženčevo premoženje, ter na različne oškodovance, ki so predmete kupovali in jih izročali obtožencu, šteje za prebrano.
zemljiškoknjižni postopek za dopolnitev zemljiške knjige - dopolnitev zemljiške knjige - predlagatelj - pravni interes - vknjižba pridobitve lastninske pravice - lastnik -posestnik - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice pri nevpisanih nepremičninah - vknjižba lastninske pravice na umrlo osebo - stranka postopka
V postopku za dopolnitev zemljiške knjige se ne more ugotavljati dejstva, ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na originaren način, s priposestvovanjem.
dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
ZFPPIPP člen 277, 277/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 404, 404-1. ZPP člen 111.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – goljufija – ugovor proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – spremenjeno dejansko stanje – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – procesni rok – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Ugovorni rok je smiselno določen v povezavi z dejanskim stanjem, ki je obstajalo ob oklicu začetka postopka. Po začetku postopka se je dejansko stanje spremenilo v bistvenem delu, saj je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu.
Ozka jezikovna razlaga omenjene zakonske določbe bi uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanja pošte.
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064890
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija člen 3, 29. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – komunalni odpadki – obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
V 3. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je določeno, da je povzročitelj odpadkov vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da biva v svojih ali najetih nepremičninah ali je lastnik počitniške hiše. V 29. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je predpisano, da stroške ravnanja z odpadki plačujejo vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Stroške ravnanja z odpadki so tako dolžni plačevati vsi povzročitelji, ne glede na to, ali odpadke dejansko odlagajo ali ne.
S sklenitvijo dednega dogovora je med dedičema, ki sta dogovor sklenila, nastalo obligacijsko razmerje (z izjavo volje na zapisnik in podpisom), nastala je torej pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, s pritožbo pa dedič razveljavitve dogovora (na kar očitno meri pritožba) ne more doseči.
OZ člen 435, 458, 459, 465, 471. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
prodajna pogodba – stvarne napake – razveza pogodbe – jamčevalni zahtevki – spor majhne vrednosti – skrita napaka – vednost prodajalca
Tožeča stranka ni dokazala trditev, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, kar bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake.
Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal.
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 389. člena ZFPPIPP, po katerem stečajni dolžnici pripada le znesek v višini minimalne plače, ki ne predstavlja stečajne mase, iz katere se plačujejo stroški stečajnega postopka. Tudi plačilo takse je strošek stečajnega postopka, zato je po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks treba izhajati iz sredstev stečajne mase, ne pa iz razpoložljivega dohodka stečajne dolžnice.
Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.
OZ člen 639, 639/3, 639/5. ZPP člen 110, 245, 245/2, 249.
podjemna pogodba – odprava napak – napake – notifikacija napak – izvedenina – plačilo predujma za stroške – sodni rok – spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pisna dopolnitev izvedenskega mnenja – seznam sodnih izvedencev – nagrada izvedenca – pravica do nagrade – vabilo na ogled
Rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma za stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza, je sodni rok (110. člen ZPP). Iz opravičenih razlogov ga sodišče lahko podaljša na predlog prizadete stranke.
Po tretjem odstavku 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena). Naročnik mora zatrjevati in dokazati obstoj napake in pravočasno in ustrezno notifikacijo napake.
vročanje - fikcija vročitve - odsotnost iz kraja bivališča - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.