Podizvajalec bi bil benificiar iz bančne garancije v primeru, če bi se banka nasproti njemu obvezala, da bo v primeru neizpolnitve glavnega izvajalca, plačala njemu, torej v primeru, če bi mu glavni izvajalec izročil garancijo, s katero bi podizvajalec poleg njega kot dolžnika dobil še banko. Vendar takšna pogodba ni bila sklenjena.
Za pogodbo v korist tretjega bi šlo, če bi naročnik in izvajalec s pogodbenim dogovorom ustanovila poplačilno pravico iz garancije v korist podizvajalca tako, da bi ta pridobil neposredno pravico nasproti banki od nje terjati poplačilo oziroma unovčitev bančne garancije v primeru neizpolnitve glavnega dolžnika – izvajalca. Bistveno upravičenje tretjega, v korist katerega je bila sklenjena pogodba, je v njegovem pravovarstvenem zahtevku oziroma v pravici zahtevati izpolnitev. Vendar pa tožeča stranka te pravice nima, saj ni nikjer navedena kot koristnik garancije.
Iz določil o garanciji izvajalca tudi ne izhaja, da bi tožena stranka prevzela kakršnekoli obveznosti do podizvajalcev glavnega izvajalca glede zavarovanja plačil, ki jih glavni izvajalec dolguje podizvajalcem. To bi bilo v primeru, če bi tožena stranka kot naročnik prevzela obveznost plačila podizvajalcem namesto glavnega izvajalca, če jim ta ne bi izpolnil svoje obveznosti, če bi se torej tožena stranka kot „dodaten dolžnik“ jamčevalno zavezala za izpolnitev tuje obveznosti, torej za tuj dolg – to je dolg glavnega izvajalca (npr. s poroštvom) in bi prevzem takšne tuje obveznosti zavarovala z bančno garancijo v njeno korist.
Tožnik je kritičnega dne v pisarni direktorice s povišanim glasom dejal, da nima časa za dodatno delo, da bo šel gor in zaradi nje dal odpoved, ter da je to na njenem zelniku zraslo. Tožnikovo ravnanje je bilo neprimerno in pomeni kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, vendar očitana kršitev ne ustreza definiciji iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in ravnanj oziroma neprimerne komunikacije tožnika ni mogoče opredeliti kot hujše kršitve, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti. Še posebej ob ugotovitvi, da je bil na splošno njegov odnos do direktorice in sodelavcev primeren in da je bil dober delavec. Poleg tega ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je šlo za prvi, enkraten in le par minutni dogodek v petih letih tožnikove zaposlitve pri toženi stranki, da je bil tožnik miren, korekten in dober delavec, da se je po dogodku direktorici in njenemu namestniku opravičil, tako pri predsedniku uprave, kot na zagovoru pri delodajalcu in ponovno pred sodiščem prve stopnje, da napovedi o neopravljanju dodatno naloženih nalog ni uresničil in da je po spornem dogodku korektno opravljal vse svoje naloge. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o izobraževanju pri delu, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo podiplomski magistrski študij politologije zaključila v treh letih, tožeča stranka pa se je zavezala, da ji bo plačala šolnino za prvi in drugi letnik, zagotavljala 5 delovnih dni za vsak izpit ter 15 delovnih dni za prijavo in izdelavo magistrskega študija ter 100 % nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja. Tožena stranka izobraževanja ni zaključila do dogovorjenega roka, pri čemer nedokončanje študija ni bilo posledica njenih zdravstvenih težav, zato ni bil podan razlog, da tožena stranka ni uspela zaključiti izobraževanje brez lastne volje ali krivde. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od tožene stranke uveljavlja vračilo stroškov izobraževanja, utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - lastniška posest - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - izjava o lastniški posesti
Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.
OZ člen 435, 458, 459, 465, 471. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
prodajna pogodba – stvarne napake – razveza pogodbe – jamčevalni zahtevki – spor majhne vrednosti – skrita napaka – vednost prodajalca
Tožeča stranka ni dokazala trditev, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, kar bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake.
Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal.
S sklenitvijo dednega dogovora je med dedičema, ki sta dogovor sklenila, nastalo obligacijsko razmerje (z izjavo volje na zapisnik in podpisom), nastala je torej pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, s pritožbo pa dedič razveljavitve dogovora (na kar očitno meri pritožba) ne more doseči.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 389. člena ZFPPIPP, po katerem stečajni dolžnici pripada le znesek v višini minimalne plače, ki ne predstavlja stečajne mase, iz katere se plačujejo stroški stečajnega postopka. Tudi plačilo takse je strošek stečajnega postopka, zato je po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks treba izhajati iz sredstev stečajne mase, ne pa iz razpoložljivega dohodka stečajne dolžnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064890
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija člen 3, 29. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – komunalni odpadki – obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
V 3. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je določeno, da je povzročitelj odpadkov vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da biva v svojih ali najetih nepremičninah ali je lastnik počitniške hiše. V 29. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je predpisano, da stroške ravnanja z odpadki plačujejo vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Stroške ravnanja z odpadki so tako dolžni plačevati vsi povzročitelji, ne glede na to, ali odpadke dejansko odlagajo ali ne.
zemljiškoknjižni postopek za dopolnitev zemljiške knjige - dopolnitev zemljiške knjige - predlagatelj - pravni interes - vknjižba pridobitve lastninske pravice - lastnik -posestnik - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice pri nevpisanih nepremičninah - vknjižba lastninske pravice na umrlo osebo - stranka postopka
V postopku za dopolnitev zemljiške knjige se ne more ugotavljati dejstva, ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na originaren način, s priposestvovanjem.
ZFPPIPP člen 277, 277/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 404, 404-1. ZPP člen 111.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – goljufija – ugovor proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – spremenjeno dejansko stanje – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – procesni rok – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Ugovorni rok je smiselno določen v povezavi z dejanskim stanjem, ki je obstajalo ob oklicu začetka postopka. Po začetku postopka se je dejansko stanje spremenilo v bistvenem delu, saj je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu.
Ozka jezikovna razlaga omenjene zakonske določbe bi uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
OZ člen 639, 639/3, 639/5. ZPP člen 110, 245, 245/2, 249.
podjemna pogodba – odprava napak – napake – notifikacija napak – izvedenina – plačilo predujma za stroške – sodni rok – spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pisna dopolnitev izvedenskega mnenja – seznam sodnih izvedencev – nagrada izvedenca – pravica do nagrade – vabilo na ogled
Rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma za stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza, je sodni rok (110. člen ZPP). Iz opravičenih razlogov ga sodišče lahko podaljša na predlog prizadete stranke.
Po tretjem odstavku 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena). Naročnik mora zatrjevati in dokazati obstoj napake in pravočasno in ustrezno notifikacijo napake.
dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
Le v kolikor bi tožena stranka plačala nesporni del terjatve, sklepu o izvršbi pa ugovarjala le delno, bi bilo mogoče slediti njenim navedbam glede delnega uspeha tožeče stranke v tej pravdi.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - izguba pravice zahtevati povrnitev škode - pravice kupca
Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.
vročanje - fikcija vročitve - odsotnost iz kraja bivališča - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
V obravnavani zadevi je vročevalec na sodni pošiljki označil, da prejemnik pošiljke ni dvignil in ne da je prejemnik odsoten, zato se šteje, da je bila dolžniku pošiljka vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Če namreč vročevalec ne izve, da naslovnik pisanja ne bo mogel pravočasno sprejeti, in opravi vročitev, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti, pa čeprav se nato stranka dejansko ni pravočasno seznanila s sodnim pisanjem. V takšnem primeru pride v poštev vrnitev v prejšnje stanje. Da stranka z zahtevo uspe, pa mora izkazati, da je do zamude pri opravi dejanja (v konkretnem primeru vložitve ugovora) prišlo iz upravičenega vzroka.