OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
sodna taksa za pritožbo – oprostitev plačila – ustavna odločba – pravni standard – zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi ZBPP, ter v zvezi s tem tudi ZSVarPre, napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR. Glede na to, da mesečni dohodek na družinskega člana tožnika ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnik v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 13. plačni razred namesto v 12. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od avgusta 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 28. 5. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 28. 5. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedoseganje rezultatov - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, saj dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064917
URS člen 22. OZ člen 239, 239/1, 1013. ZOR člen 1066. ZPP člen 286b, 287, 287/2.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – načelo kontradiktornosti – načelo enakosti – postavitev izvedenca finančne stroke – zavrnitev dokaznega predloga – zagotovitev pravice do poštenega sojenja – zaupanje v sodstvo
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je namreč velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ali ugovorom ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Pravilnost obračuna bi bilo, ob upoštevanju vseh s strani tožnice navedenih (in v spornih delih izkazanih) elementov, mogoče preveriti le z novim izračunom. Tega sodišče prve stopnje samo ni storilo, čeprav je toženec na nepreverljivost predloženih obračunov opozarjal, pritožniku pa je z zavrnitvijo predlaganega dokaza odvzelo tudi možnost, da to stori izvedenec. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS) in se nanaša tudi na dokazni postopek.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe – pridobitev procesne legitimacije upnika – pravni interes za pritožbo – predkupna pravica
Pritožnica v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje kot predkupna upravičenka in kot etažna lastnica sosednjega posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Pritožnica ne zatrjuje, da ima v predmetnem postopku položaj upnice, niti to ni razvidno iz spisa.
Pritožnica nima položaja upnice v tem stečajnem postopku, zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po 341. členu ZFPPIPP.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dopolnitev predloga – zaslišanje priče
Pritožnica navaja, da je v danem roku predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, in sicer je zahtevane listine predložila osebno na vložišču, vendar o tem nima potrdila. Predlaga pa dokaz z zaslišanjem priče A. A., ki je bil z njo skupaj na vložišču Okrožnega sodišča v Ljubljani. Dokaz bo sodišče prve stopnje moralo izvesti.
pristojnost za spore v stečajnem postopku – spori v zvezi s stečajnim postopkom – pritegnitev pristojnosti – pristojnost okrožnega sodišča
Ne glede na vrednost spornega predmeta je za spore med stečajnim postopkom pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Če stečajni upravitelj zahteva od toženke vnovčenje premoženja stečajnega dolžnika, gre za spor v zvezi s stečajem, saj bo izid vplival na stečajno maso.
zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - kdaj pride dolžnik v zamudo - trditveno in dokazno breme - sklepčnost ugovora
Ugovor zastaranja je materialnopravne narave. Presoja utemeljenosti tega ugovora je povezana z dejanskimi trditvami, pri čemer je tožena stranka dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter ponuditi dokaze, saj gre za njeno trditveno in dokazno breme (katerega določa materialno pravo). Tožena stranka je podala neobrazložen ugovor zastaranja, saj ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok in kdaj se je iztekel. Ugovor zastaranja je tako potrebno zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015020
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/2. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov
Pritožba upravičeno uveljavlja, da dejansko stanje v tem individualnem delovnem sporu ni popolno ugotovljeno ter da so razlogi v izpodbijani sodbi nejasni. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč ni mogoče nedvoumno ugotoviti, kakšno delo v zvezi z nalaganjem kovinske bale na vilice viličarja je tožnik pred škodnim dogodkom opravljal (oziroma mu je bilo odrejeno), zakaj je bila pri nakladanju bale na vilice viličarja potrebna pomoč, kakšnih dimenzij je bila bala, pri nalaganju katere je prišlo do tožnikovega padca, kakšen bi bil varen in s tem pravilen način pomoči pri nakladanju bale na vilice viličarja oziroma, ali je bil način, ki ga tožena stranka opisuje kot ustaljenega, skladen s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zato je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, obenem pa je zaradi napačnega materialnopravnega zaključka o tem, katera so odločilna dejstva v zadevi, sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/4. ZPP člen 224, 224/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovanje z izgubo - pomanjkanje dolgoročnih denarnih sredstev - odlog plačila - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju - preverjanje po uradni dolžnosti - dokazi, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca od zatrjevane - vpogled v javno dostopne evidence - dokazovanje z elektronsko kopijo
Tožeča stranka je predlagala „vpogled v javno dostopne evidence AJPES (JOLP in eRTR)“, vendar takega dokaznega sredstva ZPP ne pozna. Po določilu tretjega odstavka 224. člena ZPP pa je dokazovanje z elektronsko kopijo listine izenačeno z listino v fizično obliko. Torej bi tožeča stranka ravnala pravilno, če bi v dokaz svojih trditev priložila elektronsko kopijo bilanc za obe navedeni leti, če jih že nima v fizični obliki.
Določila četrtega odstavka 11. člena ZST-1, po katerem sodišče takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati tudi tiste predložene dokaze, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca taksne oprostitve od zatrjevane.
Povečanje osnovnega kapitala družbe z uporabo sredstev dobička družbe ne šteje za izplačilo dividend. Izplačilo dividend ni možno drugače kot v denarju.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – ogroženost otroka – nujnost ukrepanja – sklenjen dogovor o stikih – izvajanje dogovora – trditveno breme – določitev višine preživnine – kriterij za določitev preživnine – kriterij po začasni odredbi
Izdaja začasne odredbe o začasni dodelitvi, stikih ter preživnini za mladoletnega otroka je omejena na izjemne situacije in pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine po začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, kot ga sodišče presoja pri določitvi višine preživnine v meritorni odločbi, pač pa je vsebinski kriterij le nujno preživljanje otroka.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokazno breme
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela - planirano prodajo, mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil plana od januarja do junija 2012, ker je bil z njim seznanjen šele 5. 6. 2012. Delavec mora biti dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, seznanitev s ponderji v decembru 2011 še ne pomeni, da je bil tožnik takrat dejansko seznanjen s planirano prodajo za leto 2012. Dejstvo, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke pa tudi ne pomeni, da je bil za konkretno leto seznanjen s planom, ob upoštevanju višine plana iz preteklih let. Tožnik sicer v obdobju julij - september 2012 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, vendar pa tožena stranka ni dokazala, da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pomeni, da ni dokazala, da so razlogi za nedoseganje planiranih rezultatov na strani delavca. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.