DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014940
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 23. Zakon o varnosti in zdravju pri delu člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „delavec v proizvodnji na vzmetnem oddelku“, se je poškodoval na delu, ko ga je električar, ki je odpravljal napako na postroju, pozval, naj z zagonom postroja preveri, ali je napaka odpravljena. Pri tem pa je robotska roka, ki je po zagonu postroja naredila dve delovni operaciji in obmirovala, ob vstopu tožnika v območje gibanja zaznala tožnikovo gibanje, naredila gib in tožnika udarila v predel glave.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da postroj ne predstavlja nevarne stvari, oziroma da delo na njem ne predstavlja nevarne dejavnosti, ker je bil postroj zaščiten s kovinsko ograjo in varovan z dvema varnostnima mehanizmoma, ki sta ob upoštevanju splošnih pravil za varno delo delavcem preprečevala neposreden dostop v območje delovanja postroja ter stik z robotsko roko kot nevarnim delom stroja. Ravno dejstvo, da je proizvajalec predvidel varnostni ukrep ločevanja nevarnega delovnega območja postroja z ograjeno celico, ki preprečuje vstop nepooblaščenim osebam med njegovim obratovanjem, potrjuje stališče, da je postroj nevarna stvar, delo na njem pa dejavnost s povečano škodno nevarnostjo za okolico. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Poleg tega je bila tožena stranka seznanjena s tem, da njeni delavci v varovano območje postroja vstopajo tudi v času njegovega delovanja, pa je takšno (nepravilno) ravnanje kljub temu dopuščala. Zato je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke na nastalo nezgodo. Tožnik je sicer res ravnal krivdno, ko je v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca vstopil v območje delujočega postroja, vendar pa tej kršitvi znatno težo odvzameta okoliščini, da je bilo varnostni mehanizem postroja mogoče kadarkoli obiti ter da je tožena stranka takšno nepravilno ravnanje svojih delavcev dopuščala. Poleg tega ni nepomembno, da je v obravnavani zadevi podana tudi objektivna, ne le krivdna odgovornost tožene stranke. Če je ugotovljeno, da je povzročitelj škode, ki za škodo odgovarja že objektivno, ravnal tudi krivdno, je treba delež oškodovančevega soprispevka ustrezno zmanjšati glede na stopnjo krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode.
Ob upoštevanju navedenega je tožnik k nastali škodi soprispeval do višine 25 % in ne 50%, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
URS člen 2, 22, 25. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2.
stečajni postopek – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – tek pritožbenega roka – neizpodbojna domneva – enako varstvo pravic – načelo pravne varnosti
Določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP sta sicer res nekonsistentni in strankam postopka, ki se jim sklep ne vroča, 15-dnevni pritožbeni rok skrajšujeta. Kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa.
motenje posesti – zadnja mirna posest – posest na javnem dobrem – posest drogov javne razsvetljave – reklamne obešanke – posest nad reklamnimi obešankami – sestavina – samovolja – določenost zahtevka – sklicevanje na priložen seznam plakatov
[N]
e oziraje se na to, da morebiti tožnica pravice (do obešanja reklamnih plakatov) nima (več), [gre] za nedopustno samovoljo toženke, ki je zadnje mirno posestno stanje spremenila sama.
Reklamne obešanke niso sestavni del drogov javne razsvetljave.
Zahtevek je bil dovolj določen in ni nedopustno, da se je tožnica pri tem, kateri plakati naj se namestijo nazaj na svoje mesto, sklicevala na seznam, ki ga je priložila. Res je, da so v prilogah praviloma listinski dokazi, a gre tu za utemeljeno izjemo.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064917
URS člen 22. OZ člen 239, 239/1, 1013. ZOR člen 1066. ZPP člen 286b, 287, 287/2.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – načelo kontradiktornosti – načelo enakosti – postavitev izvedenca finančne stroke – zavrnitev dokaznega predloga – zagotovitev pravice do poštenega sojenja – zaupanje v sodstvo
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je namreč velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ali ugovorom ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Pravilnost obračuna bi bilo, ob upoštevanju vseh s strani tožnice navedenih (in v spornih delih izkazanih) elementov, mogoče preveriti le z novim izračunom. Tega sodišče prve stopnje samo ni storilo, čeprav je toženec na nepreverljivost predloženih obračunov opozarjal, pritožniku pa je z zavrnitvijo predlaganega dokaza odvzelo tudi možnost, da to stori izvedenec. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS) in se nanaša tudi na dokazni postopek.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe – pridobitev procesne legitimacije upnika – pravni interes za pritožbo – predkupna pravica
Pritožnica v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje kot predkupna upravičenka in kot etažna lastnica sosednjega posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Pritožnica ne zatrjuje, da ima v predmetnem postopku položaj upnice, niti to ni razvidno iz spisa.
Pritožnica nima položaja upnice v tem stečajnem postopku, zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po 341. členu ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084000
OZ člen 179. SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 99, 99/1, 219, 219/1. ZTLR člen 28, 28/4, 50, 50/1. ODZ paragraf 1470. ZPP člen 360, 360/1.
odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – neresnične trditve – ugled posameznika – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – posest – dobroverni posestnik – negatorna tožba – služnost – širitev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – gradnja na tujem svetu
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo le ob pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
Glede spornega pasu zemljišča sta toženca trdila, da sta ves čas menila, da gre za zemljišče last sosedov (in ne tožnika). Zavedala sta se torej, da ne gre za njuno zemljišče, zato kljub uživanju tega dela zemljišča, na njem s priposestvovanjem nista mogla pridobiti lastninske pravice, saj nista bila poštena oziroma dobroverna posestnika. Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedoseganje rezultatov - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, saj dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/4. ZPP člen 224, 224/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovanje z izgubo - pomanjkanje dolgoročnih denarnih sredstev - odlog plačila - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju - preverjanje po uradni dolžnosti - dokazi, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca od zatrjevane - vpogled v javno dostopne evidence - dokazovanje z elektronsko kopijo
Tožeča stranka je predlagala „vpogled v javno dostopne evidence AJPES (JOLP in eRTR)“, vendar takega dokaznega sredstva ZPP ne pozna. Po določilu tretjega odstavka 224. člena ZPP pa je dokazovanje z elektronsko kopijo listine izenačeno z listino v fizično obliko. Torej bi tožeča stranka ravnala pravilno, če bi v dokaz svojih trditev priložila elektronsko kopijo bilanc za obe navedeni leti, če jih že nima v fizični obliki.
Določila četrtega odstavka 11. člena ZST-1, po katerem sodišče takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati tudi tiste predložene dokaze, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca taksne oprostitve od zatrjevane.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor pobota – procesni ugovor pobotanja – obrazloženost ugovora
Sklep o izvršbi ima v naložitvenem delu naravo plačilnega naloga po določbah ZPP. Niti ZIZ niti ZPP v postopku izdaje plačilnega naloga dolžniku ne prepovedujeta uveljavljanje procesnega pobotanja. Pri ugovoru pobotanja je potrebno upoštevati, da je njegov namen doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
odstop od pogodbe – pravočasnost pisnega obvestila o odstopu – trditveno in dokazno breme
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je hkrati z elektronskim sporočilom z dne 13. 4. 2012 tožeča stranka prejela tudi dopis „Odklop plinomera“. Glede na tožničino vztrajanje, da tega dopisa ni prejela, se je namreč dokazno breme prevesilo na toženo stranko. Navedbe tožene stranke v tej smeri pa so nelogične in neživljenjske. Nelogično je namreč, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, v katerem tožečo stranko šele prosi za navodila glede pravilnega odstopa od pogodbe, priložila tudi že priponko s prav takšnim odstopom od pogodbe, v katerem so tudi že upoštevana vsa naknadno prejeta navodila tožeče stranke.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 13. plačni razred namesto v 12. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od avgusta 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 28. 5. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 28. 5. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokazno breme
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela - planirano prodajo, mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil plana od januarja do junija 2012, ker je bil z njim seznanjen šele 5. 6. 2012. Delavec mora biti dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, seznanitev s ponderji v decembru 2011 še ne pomeni, da je bil tožnik takrat dejansko seznanjen s planirano prodajo za leto 2012. Dejstvo, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke pa tudi ne pomeni, da je bil za konkretno leto seznanjen s planom, ob upoštevanju višine plana iz preteklih let. Tožnik sicer v obdobju julij - september 2012 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, vendar pa tožena stranka ni dokazala, da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pomeni, da ni dokazala, da so razlogi za nedoseganje planiranih rezultatov na strani delavca. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
krajevna pristojnost sodišča - prenos pristojnosti - perpetuatio fori - ustalitev pristojnosti - sprememba stalnega prebivališča - postopek osebnega stečaja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb sicer pristojno drugo sodišče iste vrste. Za preizkus pristojnosti je torej odločilno dejansko stanje ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Nadaljnje spremembe, ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je pristojno v času vložitve predloga, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine, saj je prišlo do ustalitve pristojnosti (perpetuatio fori). Gre za institut, ki služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi postopka, ki je tudi eno od temeljnih pravil postopka insolventnosti.
dolžnost upravitelja, da se izreče o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravilnost podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe - fikcija prijave
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more več s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki bi jih moral izpodbijati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Določba prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP, ki ureja situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese upnikove terjatve, ki se sicer v skladu z določbo prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP šteje za prijavljeno. Takšno pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
prekinitev pravdnega postopka - izguba pravdne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - učinek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti - učinek ex nunc - pravnomočen odvzem poslovne sposobnosti
Uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako da zgolj zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan.