Za obravnavan škodni dogodek pa zavarovalno kritje naj ne bi bilo podano, saj po oceni tožene stranke škoda na zavarovanem vozilu ni nastala v dogodku, neodvisnem od zavarovančeve ali voznikovega volje in gre v obravnavanem primeru za nastavljeno oziroma fingirano prometno nesrečo. Glede nepremoženjske škode pa je tožena stranka mnenja, da gre v obravnavanem primeru za fingirano prometno nesrečo in je zato nastopil primer izgube zavarovalnih pravic.
ZPrCP člen 107, 107/1, 107/12, ZP-1 člen 51, 51/1.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov udeležencu v cestnem prometu kot vozniku osebnega vozila – zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku
Res je policist obdolžencu najprej pojasnil, da ima izrečeno prepoved približevanja in da je v zvezi s tem storil prekršek, kar pa ne pomeni, da policisti niso imeli zakonske podlage za nadaljnji postopek z obdolženim tudi kot voznikom osebnega avtomobila, ki je bil pred tem udeležen v cestnem prometu. Stališče zagovornika, da bi smeli policisti v primeru kršitev predpisov v cestnem prometu kršitelja obravnavani in ustaviti zgolj na javnem zemljišču – cestišču in ne šele na zasebnem zemljišču, je zmotno.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov – enotni postopek
V obravnavanem primeru je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.
ZPP člen 112, 112/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – priporočena poštna pošiljka – navadna poštna pošiljka – pravočasna vloga – dokazovanje pravočasnosti – popis pošte o oddaji pošiljk – javne listine – kršitev načela kontradiktornosti
Iz popisnega lista dejansko izhaja, da je bila sporna vloga poslana priporočeno. Enako izhaja iz ovojnice pripete k pripravljalni vlogi z dne 30. 4. 2015. Na njej je namreč navedena oznaka „R12“, kar po prepričanju pritožbenega sodišča označuje, da je bila vloga sodišču poslana priporočeno, in da je v popisu oddaje pošiljk navedena pod zaporedno št. 12. Pritožbeno sodišče glede tega še navaja, da je kot priporočeno oddano pošiljko potrebno upoštevati tisto pošiljko, ki je kot takšna evidentirana pri sprejemu, zaradi česar ima popis pošte o oddaji pošiljke naravo javne listine, ki dokazuje, da je pošiljatelj na dan, ki je naveden v popisu, oddal pošiljko priporočeno na ime naslovnika. Glede na navedeno, kljub temu, da iz dohodnega zaznamka sodišča izhaja, da naj bi bila sporna pripravljalna vloga poslana z navadno pošto, ne more biti nobenega dvoma, da je tožeča stranka vlogo s katero je dopolnila tožbo, sodišču poslala zadnji dan izteka 8-dnevnega roka oziroma 30. 4. 2015, torej pravočasno.
ZPrCP člen 65, 65/6. ZCes-1 člen 6. ZORed člen 3, 3/2.
prepovedano ustavljanje in parkiranje na javno dostopni površini – pristojnost izvrševanja nadzora nad spoštovanjem pravil cestnega prometa
Dokler je površina urejena kot javno dostopna površina, četudi do poslovnih prostorov, in je promet na njej urejen tako, da je s prometnim znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje, je nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa poleg policije tudi v pristojnosti občinskega redarstva.
Četudi bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za prevaro ali opravičljivo zmoto, bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna (94. člen OZ, prej 111. člen ZOR), nikakor pa ne nična.
Za zlorabo namreč ne gre, če se pogodbena stranka v sodnem postopku z ustreznimi in dopustnimi ugovori brani proti tožbenemu zahtevku nasprotne stranke.
posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo – manjša količina
Zaseženo količino prepovedane droge – konoplje, to je 1,44 grama, ki jo je imela kršiteljica pri sebi, je, ob izostanku kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo prekrška, opredeliti kot količino, ki ne presega količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.
vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila
Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006449
KZ-1 člen 211, 211/6. ZKP člen 392, 392/5, 394, 394/1.
goljufija - obstoj kaznivega dejanja - škoda - spravljanje v zmoto - prikrivanje dejanskih okoliščin - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe
Vpis zemljiškega dolga na nepremičninah namreč sam po sebi še ne privede do nobenih posledic, kolikor zemljiško pismo še ni bilo prenešeno na drugega.
Notar je izpovedal tudi, da načeloma vsako stranko vpraša, ali obstajajo kakršnekoli okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nedopusten in tudi, da bi odklonil potrditev notarskega zapisa, če bi vedel za obstoj pravnomočne sodbe in bi zaznal, da obdolženka z ustanovitvijo zemljiškega dolga želi preprečiti poplačilo upnika. Vendar je potrebno pojasniti, da navedena dolžnost v smislu 23. člena Zakona o notariatu zavezuje notarja, ne pa tudi stranke. Za slednjo se pričakuje, da ravna vestno in pošteno, kot je to izpovedal tudi notar R., sicer pa se od stranke ne zahteva, da bi notarju pojasnila svoje motive ali celo skrite namere, razen če na slednje ne posumi sam notar in zato od stranke zahteva podrobnejša pojasnila.