ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
zahteva upnika za določitev (drugega) izvršitelja – nepravilna sestava sodišča – sodniški pomočnik – odločanje samostojnega sodniškega pomočnika
Izpodbijani sklep je izdala samostojna sodniška pomočnica, ne da bi bila za to podana podlaga v določbah 6. člena ZIZ. Katere sklepe smejo sodniški pomočniki izdajati samostojno, določa drugi odstavek 6. člena ZIZ, med njimi pa ni sklepa o upnikovem predlogu za spremembo izvršitelja.
OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 163, 179, 395, 395/1, 404. Zces-1 člen 100, 100/1, 134. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1, 8/1-1, 82. ZPP člen 212, 215. ZVCP člen 73. ZVCP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-1, 15/3, 23, 23/1, 23/1-48, 30, 30/1, 30/2, 84, 84/1, 84/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na občinski cesti - javna pot - grbina na vozišču - prometna signalizacija - odgovornost investitorja gradbenih del - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - čelada
Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na občinskih cestah, skladno s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 pa je takšna prometna ureditev morala biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
ZPP člen 314, 316, 339, 339/2, 339/2-7. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 60.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – delna pripoznava zahtevka – ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju – nasprotna tožba – oblikovalni tožbeni zahtevek
Obstaja zakonska domneva, da sta oba deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Prav to tožnik zahteva s tožbo, ko uveljavlja 60 % delež na skupnem premoženju. Takšnega zahtevka toženka ni pripoznala, saj je navedla, da tožniku priznava zgolj 40 % delež. Sodišče je njeno izjavo napačno štelo kot delno pripoznavo tožbenega zahtevka. Delež na skupnem premoženju je enotna materialnopravna kategorija in pritožba utemeljeno opozarja, da ga ni mogoče ugotavljati po fazah.
zavarovalnina - vnaprej natisnjena vsebina pogodbe - razlaga pogodbe v korist nasprotne stranke - pogodba za življenjsko zavarovanje - stopnja invalidnosti - zaključek zdravljenja - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.
prodaja nepremičnin - dražba - rok za sklenitev pogodbe - sodni rok - zakonski rok
Ne gre za sodni rok (zgolj ti so podaljšljivi, pri čemer podaljšljivost roka ne pomeni, da le-ta postane instrukcijski), pač pa za zakonski rok. Zakonski roki niso podaljšljivi.
(Zelo) kratek rok je določen v izogib predolgemu trajanju postopka prodaje in nepotrebnemu zavlačevanju, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine.
Rok je znan v naprej, zaradi česar so vsi udeleženci dolžni svoja ravnanja temu prilagoditi. To pomeni, da je potrebno vse morebitne nejasnosti razčistiti v naprej, v zakonskem roku pa zgolj še precizirati pogodbena določila. Četudi ima namreč upravitelj pravico določiti rok plačila kupnine, pa mu to ne daje pravice, da podaljšuje rok za sklenitev pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023419
KZ-1 člen 73, 86, 86/3. ZKP člen 106, 220, 365.
premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – zaseg predmetov – varnostni ukrep odvzem predmetov – odločba o kazenski sankciji – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Že zaseženega denarja po storjenem kaznivem dejanju, obtožencu ni možno še enkrat zaseči z izrekom varnostnega ukrepa po 73. členu KZ-1.
Obtoženčeva zagovornica pa utemeljeno graja odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Neposredno po storitvi kaznivega dejanja so bili obtoženemu A. A. zaseženi torbica, last oškodovanca, forinti, bančne kartice oškodovanca, 200 hrvaških kun ter 2.625,00 EUR. Zaseg na podlagi 220. člena ZKP je posebno preiskovalno dejanje, ko se predmeti, ki utegnejo biti dokazilo, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihovo hrambo. S temi predmeti je mišljen tudi denar ali premoženje. Oškodovancu je bila vrnjena torbica z bančnimi karticami in forinti, med tem ko je 1.460,00 EUR, ki so bili med zaseženim denarjem 2.625,00 EUR, bilo shranjenih v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani. Že takrat, ko je obtoženec priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje, bi moralo sodišče prve stopnje z odredbo oškodovancu vrniti znesek 1.470,00 EUR, najkasneje pa bi to moralo storiti, ko je obtožencu izreklo obsodilno sodbo. V členu 106. ZKP je namreč določeno, da če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar oškodovancu, že v sodbi odločbi, da se stvar izroči oškodovancu. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je istočasno odločilo, da sta obtoženca dolžna plačati 1.470,00 EUR oškodovancu ter da se jima enak denarni znesek odvzame. Sodišče druge stopnje je zato odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da sta obtoženca znesek 1.470,00 EUR sicer dolžna plačati oškodovancu, da pa se ta poplača iz zaseženih sredstev, ki se hranijo v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v roku 15-tih dni po pravnomočnosti sodbe ta znesek oškodovancu tudi nakazalo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče zasežene evrske bankovce odvzelo na podlagi 73. člena KZ-1B, torej kot varnostni ukrep odvzema predmetov. Na ta način je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obtožencema, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo še tako, da se varnostni ukrep odvzema predmetov po 73. členu KZ-1B ne izreče. Ta ukrep je možno izreči le za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da evrski bankovci oškodovanca ne spadajo v prvi dve kategoriji. Ne spadajo pa niti med predmete, ki so nastali s kaznivimi dejanji, kar se pogosto v sodni praksi izenačuje s predmeti, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, saj je kot take mogoče upoštevati samo tiste, pri katerih izvršitev kaznivega dejanja zares pomeni njihovo izdelavo v pomenu tvorjenja dokončne oblike in sestave ali dodajanja oziroma odvzemanja odločilnih lastnosti.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 338, 338/1, 338/1-2, 338/3, 453a.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
OZ člen 190, 271, 271/2, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4.
upravnik – stroški obratovanja – plačilo dobaviteljem – nov upnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – veljavnost pogodbe o upravljanju – pravice in obveznosti na skupnih delih – neupravičena obogatitev – verzija – opredelitev koristi – ključ delitve stroškov – nujna gestija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka trdi, da je imela pravni interes, da sprejme plačila etažnih lastnikov in dobaviteljem poravna obveznosti in ker tožena stranka svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka sama plačala zaračunane stroške s strani dobaviteljev. Tako je postala novi upnik (namesto dobavitelja) v smislu 275. člena OZ. Tako materialnopravno naziranje je sicer pravilno, a bi bilo utemeljeno le v primeru, da bi bila veljavno sklenjena pogodba, v kateri je tožeča stranka določena za upravnika.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 296, 296/1, 383, 383/2, 383/2-3, 378, 378-5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – prekinitev postopka – dopustnost tožbe – prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe
Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.
Odločitve (sodišča prve stopnje) glede položitve (plačila) predujma za opravo procesnih dejanj predstavljajo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena.
ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – darilo sorodnikov – odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da se darilo sorodnikov šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, je potem to njegovo posebno premoženje. Na podlagi izvedenih dokazov je nato zaključilo, da je toženka dokazala, da predmetna nepremičnina predstavlja darilo samo njej.
Na navedbe, da je imela na predmetnem stanovanju stanovanjsko pravico in s tem odkupno pravico tožnikova mati, ki jo je nato prenesla nanj, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu samo v korist enega od njiju.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.
spor o pristojnosti - spor med družbeniki - uporaba prava gospodarskih družb
Čeprav gre v obravnavani zadevi za spor med družbeniki, bo glede na vsebino tožbe tožeče stranke treba uporabiti splošna pravila civilnega prava o izpodbijanju pogodb ter pravila o preklicu darila, ki so urejena v OZ, in ne pravo gospodarskih družb. V takšnem sporu se ne uporabijo pravila o postopku v gospodarskih sporih, zaradi česar je treba pristojnost za odločanje določiti po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti.
Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ki ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, saj se šteje, da tožeča stranka s tožbo ni uspela.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obdolženi neposredno pred napadeno odločitvijo 25. 9. 2015 sklenil sporazum o priznanju krivde, vendar to procesnopravno dejstvo, ki končno še ni bilo potrjeno s sklepom iz tretjega odstavka 450.č člena ZKP na ugotovljeno ponovitveno nevarnost nima nobenega vpliva. Odločilne so objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in subjektivne okoliščine v zvezi z obdolženim ali če kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost ponovitve, dokončanja ali storitve novega kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila
Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).
Za obravnavan škodni dogodek pa zavarovalno kritje naj ne bi bilo podano, saj po oceni tožene stranke škoda na zavarovanem vozilu ni nastala v dogodku, neodvisnem od zavarovančeve ali voznikovega volje in gre v obravnavanem primeru za nastavljeno oziroma fingirano prometno nesrečo. Glede nepremoženjske škode pa je tožena stranka mnenja, da gre v obravnavanem primeru za fingirano prometno nesrečo in je zato nastopil primer izgube zavarovalnih pravic.