podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053062
ZPP člen 139, 141, 141/4, 163, 163/7, 206, 206/1, 318, 318/1. OZ člen 193, 198. SPZ člen 96.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – vročanje pravni osebi – sedež pravne osebe – uporabnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika – zakonske zamudne obresti – obseg vrnitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se, v primeru, če na naslovu,
navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po
pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede
pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora trpeti pravna oseba (tj. tožena stranka) sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023419
KZ-1 člen 73, 86, 86/3. ZKP člen 106, 220, 365.
premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – zaseg predmetov – varnostni ukrep odvzem predmetov – odločba o kazenski sankciji – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Že zaseženega denarja po storjenem kaznivem dejanju, obtožencu ni možno še enkrat zaseči z izrekom varnostnega ukrepa po 73. členu KZ-1.
Obtoženčeva zagovornica pa utemeljeno graja odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Neposredno po storitvi kaznivega dejanja so bili obtoženemu A. A. zaseženi torbica, last oškodovanca, forinti, bančne kartice oškodovanca, 200 hrvaških kun ter 2.625,00 EUR. Zaseg na podlagi 220. člena ZKP je posebno preiskovalno dejanje, ko se predmeti, ki utegnejo biti dokazilo, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihovo hrambo. S temi predmeti je mišljen tudi denar ali premoženje. Oškodovancu je bila vrnjena torbica z bančnimi karticami in forinti, med tem ko je 1.460,00 EUR, ki so bili med zaseženim denarjem 2.625,00 EUR, bilo shranjenih v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani. Že takrat, ko je obtoženec priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje, bi moralo sodišče prve stopnje z odredbo oškodovancu vrniti znesek 1.470,00 EUR, najkasneje pa bi to moralo storiti, ko je obtožencu izreklo obsodilno sodbo. V členu 106. ZKP je namreč določeno, da če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar oškodovancu, že v sodbi odločbi, da se stvar izroči oškodovancu. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je istočasno odločilo, da sta obtoženca dolžna plačati 1.470,00 EUR oškodovancu ter da se jima enak denarni znesek odvzame. Sodišče druge stopnje je zato odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da sta obtoženca znesek 1.470,00 EUR sicer dolžna plačati oškodovancu, da pa se ta poplača iz zaseženih sredstev, ki se hranijo v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v roku 15-tih dni po pravnomočnosti sodbe ta znesek oškodovancu tudi nakazalo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče zasežene evrske bankovce odvzelo na podlagi 73. člena KZ-1B, torej kot varnostni ukrep odvzema predmetov. Na ta način je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obtožencema, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo še tako, da se varnostni ukrep odvzema predmetov po 73. členu KZ-1B ne izreče. Ta ukrep je možno izreči le za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da evrski bankovci oškodovanca ne spadajo v prvi dve kategoriji. Ne spadajo pa niti med predmete, ki so nastali s kaznivimi dejanji, kar se pogosto v sodni praksi izenačuje s predmeti, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, saj je kot take mogoče upoštevati samo tiste, pri katerih izvršitev kaznivega dejanja zares pomeni njihovo izdelavo v pomenu tvorjenja dokončne oblike in sestave ali dodajanja oziroma odvzemanja odločilnih lastnosti.
zavarovalnina - vnaprej natisnjena vsebina pogodbe - razlaga pogodbe v korist nasprotne stranke - pogodba za življenjsko zavarovanje - stopnja invalidnosti - zaključek zdravljenja - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 338, 338/1, 338/1-2, 338/3, 453a.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
OZ člen 190, 271, 271/2, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4.
upravnik – stroški obratovanja – plačilo dobaviteljem – nov upnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – veljavnost pogodbe o upravljanju – pravice in obveznosti na skupnih delih – neupravičena obogatitev – verzija – opredelitev koristi – ključ delitve stroškov – nujna gestija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka trdi, da je imela pravni interes, da sprejme plačila etažnih lastnikov in dobaviteljem poravna obveznosti in ker tožena stranka svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka sama plačala zaračunane stroške s strani dobaviteljev. Tako je postala novi upnik (namesto dobavitelja) v smislu 275. člena OZ. Tako materialnopravno naziranje je sicer pravilno, a bi bilo utemeljeno le v primeru, da bi bila veljavno sklenjena pogodba, v kateri je tožeča stranka določena za upravnika.
Odločitve (sodišča prve stopnje) glede položitve (plačila) predujma za opravo procesnih dejanj predstavljajo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 296, 296/1, 383, 383/2, 383/2-3, 378, 378-5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – prekinitev postopka – dopustnost tožbe – prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe
Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.
ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – darilo sorodnikov – odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da se darilo sorodnikov šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, je potem to njegovo posebno premoženje. Na podlagi izvedenih dokazov je nato zaključilo, da je toženka dokazala, da predmetna nepremičnina predstavlja darilo samo njej.
Na navedbe, da je imela na predmetnem stanovanju stanovanjsko pravico in s tem odkupno pravico tožnikova mati, ki jo je nato prenesla nanj, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu samo v korist enega od njiju.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obdolženi neposredno pred napadeno odločitvijo 25. 9. 2015 sklenil sporazum o priznanju krivde, vendar to procesnopravno dejstvo, ki končno še ni bilo potrjeno s sklepom iz tretjega odstavka 450.č člena ZKP na ugotovljeno ponovitveno nevarnost nima nobenega vpliva. Odločilne so objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in subjektivne okoliščine v zvezi z obdolženim ali če kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost ponovitve, dokončanja ali storitve novega kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.
Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ki ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, saj se šteje, da tožeča stranka s tožbo ni uspela.
spor o pristojnosti - spor med družbeniki - uporaba prava gospodarskih družb
Čeprav gre v obravnavani zadevi za spor med družbeniki, bo glede na vsebino tožbe tožeče stranke treba uporabiti splošna pravila civilnega prava o izpodbijanju pogodb ter pravila o preklicu darila, ki so urejena v OZ, in ne pravo gospodarskih družb. V takšnem sporu se ne uporabijo pravila o postopku v gospodarskih sporih, zaradi česar je treba pristojnost za odločanje določiti po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti.
odklon odrejenega preizkusa alkoholiziranosti – upravičenost izdaje odredbe policistov – enotni postopek
V obravnavanem primeru je bil podan tudi sum, da je bil obdolženec udeležen v prometni nesreči in zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o tem prekršku. Ker pa predstavlja ravnanje obdolženca, ki je kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu odklonil odrejeni preizkus alkoholiziranosti, samostojen prekršek, ugotavljanje (kot predhodnega vprašanja), ali je bil obdolženec tudi resnično udeležen v prometni nesreči, za odločitev o obravnavanem prekršku ni pomembno.
Tožeča stranka ni uspela dokazati navadne škode, saj bi se njeno premoženje dejansko moralo zmanjšati, zmanjšalo pa bi se ji le na ta način, da bi tožeča stranka plačala denarni znesek, kot ga vtožuje v tožbi, vendar pa plačila tega ni dokazala in s tem tudi ni dokazala zmanjšanja njene premoženjske mase. V pritožbi tožeča stranka navaja, da bo ta škoda v bodočnosti nastala. V takšnem primeru bi tožeča stranka bila upravičena le zaradi preprečitve povečanja premoženja (izgubljen dobiček), vendar pa tudi tega v postopku na prvi stopnji ni uspela dokazati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006449
KZ-1 člen 211, 211/6. ZKP člen 392, 392/5, 394, 394/1.
goljufija - obstoj kaznivega dejanja - škoda - spravljanje v zmoto - prikrivanje dejanskih okoliščin - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe
Vpis zemljiškega dolga na nepremičninah namreč sam po sebi še ne privede do nobenih posledic, kolikor zemljiško pismo še ni bilo prenešeno na drugega.
Notar je izpovedal tudi, da načeloma vsako stranko vpraša, ali obstajajo kakršnekoli okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nedopusten in tudi, da bi odklonil potrditev notarskega zapisa, če bi vedel za obstoj pravnomočne sodbe in bi zaznal, da obdolženka z ustanovitvijo zemljiškega dolga želi preprečiti poplačilo upnika. Vendar je potrebno pojasniti, da navedena dolžnost v smislu 23. člena Zakona o notariatu zavezuje notarja, ne pa tudi stranke. Za slednjo se pričakuje, da ravna vestno in pošteno, kot je to izpovedal tudi notar R., sicer pa se od stranke ne zahteva, da bi notarju pojasnila svoje motive ali celo skrite namere, razen če na slednje ne posumi sam notar in zato od stranke zahteva podrobnejša pojasnila.