Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053062
ZPP člen 139, 141, 141/4, 163, 163/7, 206, 206/1, 318, 318/1. OZ člen 193, 198. SPZ člen 96.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – vročanje pravni osebi – sedež pravne osebe – uporabnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika – zakonske zamudne obresti – obseg vrnitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se, v primeru, če na naslovu,
navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po
pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede
pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora trpeti pravna oseba (tj. tožena stranka) sama.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 24.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vprašanje mednarodne pristojnosti - mednarodni prevoz blaga po cesti - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor tožene stranke - pravočasnost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi - sodišče, pred katerim se toženec spusti v postopek
Ugovor pristojnosti slovenskega sodišča je treba podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče pred dovolitvijo izvršbe odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre tako za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku in torej za odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe. Zato se vprašanje mednarodne pristojnosti na podlagi Bruseljske uredbe I rešuje na isti način, kot če bi šlo za tožbo. Ker v tej zadevi ne gre za izključno pristojnost po 22. členu Bruseljske uredbe I, se uporabljajo splošna pravila Bruseljske uredbe I in v teh primerih sodišče prve stopnje na svojo pristojnost po uradni dolžnosti ne pazi. Sodišče se torej izreče za nepristojno zgolj na ugovor tožene stranke.
ZOR člen 10, 20, 127, 325, 603, 607, 607/3, 608, 608/2, 629.
dodatni rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi – razveza pogodbe – zamuda
Dodatni rok ni namenjen temu, da se ustvarja neutemeljeno breme za naročnika, ko je očitno, da izvajalec niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (ne bo mogel izpolniti) svoje obveznosti. Namen dodatnega roka je v tem, da ima izvajalec še poslednjo, dodatno možnost, da izpolni svojo obveznost, če takšno pričakovanje omogoča dejansko stanje. Dodaten rok je kratek, dopolnilen in izrazito podrejen temeljnemu roku, ker je po svoji naravi poslednji rok in je namenjen izključno vzpostavitvi pogodbenega stanja ter izpolnitvi prevzete obveznosti.
Pogodba je imela smiselno opredeljeno vsebino, k uresničitvi katere se je tožnik zavezal tudi na račun morebitnih tveganj glede kompleksnosti izvedbe.
Morebitna naročnikova zamuda bi lahko pomenila kršitev pogodbe ali pa bi predstavljala ravnanje v nasprotju s splošnimi načeli ZOR, vendar pa bi jo moral tožnik konkretno zatrjevati in tudi dokazati, česar pa ni storil.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
zavarovalnina - vnaprej natisnjena vsebina pogodbe - razlaga pogodbe v korist nasprotne stranke - pogodba za življenjsko zavarovanje - stopnja invalidnosti - zaključek zdravljenja - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083257
ZTSPOZ člen 93.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovalna vsota – višina zavarovalne vsote – ugovor omejene zavarovalne vsote – izčrpanost zavarovalne vsote – namen obveznega zavarovanja – kritje običajne škode
Namen obveznega zavarovanja v prometu je lahko dosežen le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je razumno mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075670
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil – obojestranska krivda – prispevek k nastanku škodnega dogodka – izvedensko mnenje – razlog za postavitev novega izvedenca
Prav neprimerna reakcija/prehitevanje na neprimernem mestu je po s pritožbo neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje vzrok za naletno trčenje, zato se tudi tožnik ne more sklicevati na to, da za nesrečo ni odgovoren niti da je za nesrečo odgovoren manj (tj. v manjšem obsegu) kot zavarovanec tožene stranke.
Ustava RS člen 22, 23, ZPP člen 139, 139/6, 140, 140/1, 142, 142/3, 224.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - podpis na vročilnici - vročanje članu gospodinjstva - trditveno in dokazno breme
Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve.
- Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – davčna zatajitev – preiskava
Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-1 storilec ravna v nasprotju z interesi gospodarske družbe in svoj položaj zlorabi, gre torej za poslovno nezvestobo storilca do družbenikov. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je specialna oblika goljufije, ki znakov poslovne nezvestobe storilca ne vsebuje in je storjena na škodo državnega proračuna.
V konkretnem primeru ne gre niti za idealni stek niti za navidezen idealni stek, kot to skušajo prikazati pritožniki. Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ se obdolžencu namreč očita drugačno izvršitveno ravnanje, torej, da je odredil izplačilo fiktivnega računa. Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 je res splošno kaznivo dejanje v razmerju do drugih kaznivih dejanj, npr. do kaznivih dejanj lažnega stečaja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, poneverbe. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je posebna oblika goljufije in je specialno kaznivo dejanje le proti kaznivemu dejanju goljufije po 211. členu KZ-1. Pravilno je tudi stališča sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ni le predhodna faza kaznivega dejanja po 249. členu KZ-1, torej davčne zatajitve, saj za obstoj slednje ni potrebno, da bi obdolženec fiktivne račune tudi dejansko plačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je izpoved A. A. ocenilo kot neverodostojno, pri čemer si je pomagalo tako z osebnim vtisom ob zaslišanju, kot tudi z njegovim siceršnjim ravnanjem, ko je med tem postopkom dal dve različni izjavi glede tega dejstva. Ravno osebnemu vtisu je namenjeno neposredno izvajanje dokazov.
padec na kopališču - mokra in spolzka pohodna površina - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - ravnanje z dolžno skrbnostjo - prevalitev dokaznega bremena - neplačilo predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga
Mokra tla na protidrsnih keramičnih ploščicah na hodniku pred vhodom v garderobo v kopališčnem kompleksu sama po sebi ne predstavljajo tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. V danem primeru tako ne gre za objektivno odgovornost zavarovanca toženke.
OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 163, 179, 395, 395/1, 404. Zces-1 člen 100, 100/1, 134. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1, 8/1-1, 82. ZPP člen 212, 215. ZVCP člen 73. ZVCP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-1, 15/3, 23, 23/1, 23/1-48, 30, 30/1, 30/2, 84, 84/1, 84/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na občinski cesti - javna pot - grbina na vozišču - prometna signalizacija - odgovornost investitorja gradbenih del - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - čelada
Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na občinskih cestah, skladno s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 pa je takšna prometna ureditev morala biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
ZPP člen 314, 316, 339, 339/2, 339/2-7. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 60.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – delna pripoznava zahtevka – ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju – nasprotna tožba – oblikovalni tožbeni zahtevek
Obstaja zakonska domneva, da sta oba deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Prav to tožnik zahteva s tožbo, ko uveljavlja 60 % delež na skupnem premoženju. Takšnega zahtevka toženka ni pripoznala, saj je navedla, da tožniku priznava zgolj 40 % delež. Sodišče je njeno izjavo napačno štelo kot delno pripoznavo tožbenega zahtevka. Delež na skupnem premoženju je enotna materialnopravna kategorija in pritožba utemeljeno opozarja, da ga ni mogoče ugotavljati po fazah.
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), zato se s povračilom stroškov odloča o poplačilu stranke in ne (neposredno) njenega pooblaščenca. To pa pomeni, da pooblaščencu tožene stranke za to, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v tem postopku, odvetniških stroškov ni bilo potrebno priglasiti v stečajnem postopku nad toženo stranko.