zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - dolžnost uporabnikov do obveščanja - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - odločitev o pravdnih stroških - odvetniške storitve - obračun DDV
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. To seveda ne pomeni, da je v njegovi sferi prosto polje razlage. Posebej, ko gre za argumentacijo odločitev, ki imajo precedenčni učinek, je potrebno upoštevati tudi njen pomen zaradi zagotavljanja pravne varnosti skozi predvidljivost sodnega odločanja.
Dokazi na presojo sklepčnosti nimajo vpliva.
V prid stališču, da je podana podlaga za izrek maksimalne zagrožene kazni, je tožeča stranka v tožbi med drugim navedla „da v pravu velja domneva, da vsakdo pozna pravo, nepoznavanje prava pa zato škodi“, da „je bil zakon, ki je za predmetno zadevo relevanten (ZASP), javno objavljen in bi se tožena stranka mogla oziroma morala seznaniti z njim oziroma s svojimi obveznostmi“, o relevantnih členih omenjenega zakona pa bi se „morala oziroma mogla seznaniti najkasneje ob terenskem ogledu“ ter „da se je o problematiki plačevanja nadomestil govorilo v širši javnosti“. S temi abstraktnimi navedbami pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljila tako zavržne ali trdovratne kršitve varovanih pravic, da bi bil na mestu izrek maksimalne civilne kazni.
Do prevzema izvedenskega mnenja je veljalo, da je bilo zdravljenje zaključeno v maju 2008. Takoj potem, ko je tožnik povedal, da naj bi bilo zdravljenje zaključeno, pa je odvetnik A. A. z vso skrbnostjo in profesionalnostjo posredoval zahtevek zavarovalnici in v nadaljevanju, ker je ta plačilo škode zavrnila, tudi vložil odškodninsko tožbo. Tožbo je vložil v roku petih let, torej pred potekom absolutnega zastaranja odškodninske terjatve. Povedano tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kaže na to, da bi odvetnik A. A. v zadevi ne ravnal s profesionalno skrbnostjo, ki se od strokovnjaka – odvetnika v pravnih zadevah zahteva (drugi odstavek 6. člena OZ).
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odložni pogoj - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - krivda upravitelja - priznanje prijavljene terjatve - pravica do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev
Zmotno je stališče pritožnika, da bi upravitelj moral priznati prijavljeno pogojno terjatev, četudi meni, da le-ta ni utemeljena. Pritožnik tudi nima prav, ko pravi, da je za prijavo pogojne terjatve bistveno le, da obstoji odložni pogoj za nastanek terjatve, saj je tudi sama terjatev lahko sporna. Sodišče, pri katerem teče pravda zaradi ugotovitve obstoja prerekane pogojne terjatve, se zato lahko ukvarja tudi z vprašanjem obstoja same terjatve, ki je sicer pogojna.
Tožeča stranka z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pravice do vložitve ugovora, kot to zmotno meni, v danem primeru ne bi pridobila. Pridobila pa bi pravico do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev, že s samo razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2 88/3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Poslovanje tožene stranke se je v spornem obdobju poslabšalo zaradi bistvenega poslabšanja gospodarskih razmer, zato je tožena stranka ukinila delovno mesto svetovalke za finančne naložbe, ki ga je zasedala tožnica, kar predstavlja organizacijski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnice ni bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, ali bi jo bilo mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, kot je to določeno v 3. odstavku 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083256
ZPP člen 443, 443/1, 458. OZ člen 21, 925, 925/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – podpis zavarovalne police – kraj sklenitve pogodbe – zakonska domneva – sedež ponudnika
21. člen OZ vsebuje zgolj zakonsko domnevo, po kateri se za kraj sklenitve pogodbe šteje kraj sedeža ponudnika, ne glede na to, kje je prišlo do dejanskega podpisa pogodbe (oziroma v tem primeru zavarovalne police). Pravni pomen te zakonske domneve je predvsem v določitvi pristojnega prava v sporih z mednarodnim elementom, nima pa neposrednega vpliva na veljavnost sklenitve pogodbe.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
ZM člen 30, 31. OZ člen 15, 28, 28/2, 1012, 1019, 1019/4, 1021.
bianco menica - lastna menica - pogoji za plačilo menice - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - poroštvo - realizirana naročilnica
Iz pooblastila za izpolnitev menice izhaja, da je trasant F., porok, direktorica te družbe. Na izpolnjeni menici pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis direktorice, na alonži te menice pa štampiljka. Torej je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064947
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2.
zaposleni – uslužbenec – delavec – povzročitev škode tretji osebi pri opravljanju funkcije – veleposlanik – regresna tožba – regres – obvestilo o pravdi – intervencija – intervenient – intervencijski učinek – namen – huda malomarnost – navadna malomarnost – običajna skrbnost
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca ne zahteva povrnitev škode oškodovanka, temveč RS na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem ima lahko izdana odločba posreden pravni učinek za obveščenega. Tako obveščeni pridobi možnost, da v pravdi intervenira, na drugi strani pa si stranka zagotovi intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne bo udeležil.
taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - presoja okoliščin, ki opravičujejo oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - finančna sredstva - tekoči prilivi - pravna dobrota
Sredstva pritožnice v višini 24.418,81 EUR in tekoči prilivi v zadnjih treh mesecih v višini 9.000,00 EUR zadoščajo za plačilo sodne takse v višini 5.205,00 EUR.
Oprostitev plačila sodne takse ni absolutna pravica stranke, pač pa je to zgolj pravna dobrota, upravičenje katere mora predlagatelj izkazati.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0006453
ZPP člen 30, 63, 481, 481/1, 481/2. ZIZ člen 65.
stvarna pristojnost sodišča - nedopustnost izvršbe - opredelitev spora - gospodarski spor - spor o pravici na premičnini - spor o stvarni pravici - drugačna odločitev v enaki zadevi - spremenjena sodna praksa - enotna sodna praksa
Ker je v obravnavani zadevi tožnica tožbeni zahtevek oblikovala tako, da zahteva, da se ugotovi, da je izvršba na premičnine, ki so navedene v zahtevku, nedopustna, v obravnavni zadevi ne gre za stvarnopravni spor, kljub temu, da tožeča stranka zahtevek utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na premičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Tožnica ima ključ vhodnih vrat (v hišo prihaja, ko toženca ni), ni pa dokazala, da ji toženec bodisi s fizičnim ali psihičnim nasiljem preprečuje uporabo njenega solastnega dela hiše. Pavšalno zatrjevan strah pred tožencem ne nudi podlage za pritožbeno stališče, da ji toženec preprečuje uporabo.
plačilo sodne takse v času sodnih počitnic – nujne zadeve – postopek v zadevah zavarovanja – ugovorni postopek – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je le del postopka v zadevah zavarovanja, zato je bilo sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena ZS dolžno izvesti postopek in odločati o ugovoru toženke v času sodnih počitnic. Zmotna je zato pritožbena trditev, da toženka ni bila dolžna plačati sodne takse v postopku zavarovanja v času sodnih počitnic, ker ZST-1 tega izrecno ne določa.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.