obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
plačilo sodne takse v času sodnih počitnic – nujne zadeve – postopek v zadevah zavarovanja – ugovorni postopek – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je le del postopka v zadevah zavarovanja, zato je bilo sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena ZS dolžno izvesti postopek in odločati o ugovoru toženke v času sodnih počitnic. Zmotna je zato pritožbena trditev, da toženka ni bila dolžna plačati sodne takse v postopku zavarovanja v času sodnih počitnic, ker ZST-1 tega izrecno ne določa.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
Zaradi restriktivnosti pristopa pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb je treba pojma „grozeče nasilje“ in „težko nadomestljiva škoda“ razlagati omejevalno, čemur logično sledi strožja zahteva glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja. Za zatrjevana dejstva mora upnik predlagati dokaze, saj tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo velja načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, opredeljeno v 7. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Izkaz verjetnosti obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kot edine, na podlagi katere je dopustno izdati regulacijsko začasno odredbo) ne pomeni odstopa od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, temveč le nižji dokazni standard, ki je podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 179, 212. OZ člen 168, 168/1, 287, 287/1, 287/2, 299, 378.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – roki – tek roka – oddaja na pošto – zamudne obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Sodišče ni dolžno izvajati informativnega dokaza, ko ne gre za situacijo, ko bi bila stranka, ki se nanj sklicuje, odrezana od informacijskega vira, ki bi ji omogočal konkretizacijo njenih trditev.
Za sklepčnost tožbe (pobotnega ugovora) pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
Načeloma drži, da je trditveno in dokazno breme o vračunavanju obveznosti po drugem odstavku 287. člena OZ na upniku, ki mora trditi (in dokazati), katere prej zapadle obveznosti dolžnika je na podlagi njegovih izpolnitev vračunal. Vendar je v teh situacijah presoja, ali je upnik (tožeča stranka) zadostil konkretnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, vselej odvisna od vsebine ugovorov, ki jih v postopku poda nasprotna stranka.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - materialnopravno razmerje - vpliv na konkretno zadevo - lastništvo tožene stranke - pravnomočnost odločitve sodišča
Stranska intervencija se dopušča le v primerih, ko je izkazan pravni, ne pa zgolj ekonomski, interes. Pravni in ekonomski interes nista eno in isto - za dovoljenje stranske intervencije mora biti podan pravni interes. Intervencijski interes bi imela pritožnica le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje (kar pa ni lastniški delež v toženki), na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Lastništvo tožene stranke ni dovolj v smislu konkretiziranih trditev glede pravnega interesa.
priznanje dejstev – spor majhne vrednosti – prekluzija – zadržanje plačila
Tožena stranka bi morala konkretizirano trditi, da je predložitev certifikatov zahtevala že pred predmetnim postopkom in da je bila predložitev certifikatov pogoj za pravilno izpolnitev obveznosti tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0077976
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Tako ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča je v celoti sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je odmero nadomestila opiralo na določila veljavnih skupnih sporazumov in ne na T 2005.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069739
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 3. EKČP člen 8. URS člen 19, 19/1, 26, 26/1, 35, 51, 51/3, 56, 56/1, 158. OZ člen 6, 6/2, 179, 179/1, 299, 378. ZZZDR člen 5a, 105, 105/3, 106, 106/7, 107, 107/1, 113, 113/2, 213. ZIZ člen 51, 238d, 238e, 23e/1, 238e/2, 289. ZPP člen 12, 113, 113/3, 165, 165/2, 347, 347/2, 351, 351/1, 355, 406, 406/2, 408, 409, 421, 421/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 128.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pravica do družinskega življenja - dodelitev v vzgojo in varstvo - korist otroka - neposredna izvršba - odgovornost izvršiteljev - odgovornost policije - odgovornost socialnih delavcev - odgovornost države za delo sodišča - izvedensko mnenje - mnenje CSD - hospitalizacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obravnava pred sodiščem druge stopnje
V postopkih urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kakšna je otrokova korist, je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Če ima tehtne razloge, lahko sodišče odloči drugače, kot si želi otrok. Eden takih razlogov je ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipuliran.
V postopku izvršbe za izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu staršu, v njegovo največjo korist, in ne ugotavlja se (več), ali otrok dejansko hoče živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen.
Vzrok za nastanek zatrjevane škode niso bila ravnanja ali opustitve sodišč, CSD, policije in javnih zdravstvenih zavodov, temveč ravnanja in opustitve tožničinih staršev.
Sodišče lahko v korist otroka izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0006453
ZPP člen 30, 63, 481, 481/1, 481/2. ZIZ člen 65.
stvarna pristojnost sodišča - nedopustnost izvršbe - opredelitev spora - gospodarski spor - spor o pravici na premičnini - spor o stvarni pravici - drugačna odločitev v enaki zadevi - spremenjena sodna praksa - enotna sodna praksa
Ker je v obravnavani zadevi tožnica tožbeni zahtevek oblikovala tako, da zahteva, da se ugotovi, da je izvršba na premičnine, ki so navedene v zahtevku, nedopustna, v obravnavni zadevi ne gre za stvarnopravni spor, kljub temu, da tožeča stranka zahtevek utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na premičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.