ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
Ker lahko po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pravilno zavržena pritožba tožnika zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo, saj jo je tožnik vložil sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 179, 212. OZ člen 168, 168/1, 287, 287/1, 287/2, 299, 378.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – roki – tek roka – oddaja na pošto – zamudne obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Sodišče ni dolžno izvajati informativnega dokaza, ko ne gre za situacijo, ko bi bila stranka, ki se nanj sklicuje, odrezana od informacijskega vira, ki bi ji omogočal konkretizacijo njenih trditev.
Za sklepčnost tožbe (pobotnega ugovora) pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
Načeloma drži, da je trditveno in dokazno breme o vračunavanju obveznosti po drugem odstavku 287. člena OZ na upniku, ki mora trditi (in dokazati), katere prej zapadle obveznosti dolžnika je na podlagi njegovih izpolnitev vračunal. Vendar je v teh situacijah presoja, ali je upnik (tožeča stranka) zadostil konkretnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, vselej odvisna od vsebine ugovorov, ki jih v postopku poda nasprotna stranka.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083243
ZKZ člen 19, 23. OZ člen 256, 260.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskih zemljišč – ničnost prodajne pogodbe – čas sklenitve pogodbe – večkratno razpolaganje z istim predmetom – protipravno ravnanje – sodna praksa
Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke, ne drži. Da je za vrednostno presojo ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odložni pogoj - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - krivda upravitelja - priznanje prijavljene terjatve - pravica do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev
Zmotno je stališče pritožnika, da bi upravitelj moral priznati prijavljeno pogojno terjatev, četudi meni, da le-ta ni utemeljena. Pritožnik tudi nima prav, ko pravi, da je za prijavo pogojne terjatve bistveno le, da obstoji odložni pogoj za nastanek terjatve, saj je tudi sama terjatev lahko sporna. Sodišče, pri katerem teče pravda zaradi ugotovitve obstoja prerekane pogojne terjatve, se zato lahko ukvarja tudi z vprašanjem obstoja same terjatve, ki je sicer pogojna.
Tožeča stranka z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pravice do vložitve ugovora, kot to zmotno meni, v danem primeru ne bi pridobila. Pridobila pa bi pravico do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev, že s samo razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Do prevzema izvedenskega mnenja je veljalo, da je bilo zdravljenje zaključeno v maju 2008. Takoj potem, ko je tožnik povedal, da naj bi bilo zdravljenje zaključeno, pa je odvetnik A. A. z vso skrbnostjo in profesionalnostjo posredoval zahtevek zavarovalnici in v nadaljevanju, ker je ta plačilo škode zavrnila, tudi vložil odškodninsko tožbo. Tožbo je vložil v roku petih let, torej pred potekom absolutnega zastaranja odškodninske terjatve. Povedano tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kaže na to, da bi odvetnik A. A. v zadevi ne ravnal s profesionalno skrbnostjo, ki se od strokovnjaka – odvetnika v pravnih zadevah zahteva (drugi odstavek 6. člena OZ).
Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije člen 132. ZRPPN člen 49, 49/1. ZZD člen 204. ZPP člen 212.
razlastitev nepremičnin v družbeni lastnini – postopek za določitev odškodnine – vknjižba družbene lastnine – dokazno breme – dokazna moč – indic – samoupravni sporazum – prehod upravičenja na nepremičnini
Iz dopisa izhaja (le) dokazno pomembno dejstvo (indic), ki bi lahko omogočilo sklepanje o obstoju pravno pomembnega dejstva ‒ da je nasprotna udeleženka plačala odškodnino tudi predlagateljici, opisani rezultat sklepanja brez drugih dokazov, ki bi ga podpirali, nedvomno ne more imeti dokazne moči.
V preteklosti je na podlagi pisnega samoupravnega sporazuma prišlo do prehoda kakršnegakoli upravičenja, ki se je nanašalo na nepremičnino v družbeni lastnini. Z njimi so se urejala medsebojna razmerja med pravnimi subjekti, ki so jih v imenu udeležencev sklenili njihovi pooblaščeni organi oziroma je šlo za dvo- ali večstransko izjavno ravnanje, s katerim so pravni subjekti uskladili svojo pravnoposlovno voljo z namenom, da je nastalo, se spremenilo ali prenehalo določeno pravno razmerje, katerega udeleženci so bili ti subjekti (povedano v današnjem jeziku: pogodba).
Prednost je treba dati vsebini Samoupravnega sporazuma pred njegovim poimenovanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071023
URS člen 67. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/5.
kulturni spomenik državnega pomena – omejitev lastnine – pravica do nadomestila
Drži sicer, da vzame sodišče predlog v postopek tudi tedaj, če predlagatelj ni navedel pravne podlage zanj, če pa jo je navedel, sodišče nanjo ni vezano, a vendar sodišče ne more mimo izrecne zahteve predlagatelja (v predlogu), da ne uveljavlja odškodnine (nadomestila) na podlagi določb 39. člena ZVKD-1, kot tudi ne mimo neosporavane ugotovitve sodišča prve stopnje o neizpolnjenih materialnopravnih predpostavkah za odločanje v obravnavanem nepravdnem postopku.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080662
SZ-1 člen 23, 23/4, 30, 71, 71/1. SPZ člen 68, 105, 105/1. OZ člen 125, 125/1, 199.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja skupnih prostorov - skupni deli - bremena skupne stvari - etažni lastniki - dogovor o upravljanju skupnih delov med upravniki - zamenjava upravnika - neveljavna pogodba o upravljanju - poravnava zapadlih obveznosti - opravljanje tujega posla - nujna gestija
Prvotna pogodba o upravljanju, ki so jo etažni lastniki stavb C in D sklenili s tožečo stranko, je prenehala veljati s tem, ko so ti zamenjali upravnika in za upravnika določili toženo stranko. Zato na njeni podlagi tožeča stranka ni bila upravičena od etažnih lastnikov stavb C in D vtoževati sorazmernega dela upravniških storitev, posledično pa tudi ne od tožene stranke zaradi zatrjevane opustitve ravnanja v skladu z 71. členom SZ-1 na odškodninski podlagi.
Nujna gestija je dopustna takrat, ko gestor ravna v stiski, ker posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Zato so neutemeljene in tudi bistveno presplošne navedbe tožeče stranke, da opravljeni posli upravljanja skupnih delov, ki služijo več večstanovanjskim stavbam, pomenijo nujne posle, ki jih ni bilo mogoče odložiti ter da bi bila tožeča stranka na tej podlagi upravičena do vtoževanega zneska.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - materialnopravno razmerje - vpliv na konkretno zadevo - lastništvo tožene stranke - pravnomočnost odločitve sodišča
Stranska intervencija se dopušča le v primerih, ko je izkazan pravni, ne pa zgolj ekonomski, interes. Pravni in ekonomski interes nista eno in isto - za dovoljenje stranske intervencije mora biti podan pravni interes. Intervencijski interes bi imela pritožnica le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje (kar pa ni lastniški delež v toženki), na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Lastništvo tožene stranke ni dovolj v smislu konkretiziranih trditev glede pravnega interesa.
priznanje dejstev – spor majhne vrednosti – prekluzija – zadržanje plačila
Tožena stranka bi morala konkretizirano trditi, da je predložitev certifikatov zahtevala že pred predmetnim postopkom in da je bila predložitev certifikatov pogoj za pravilno izpolnitev obveznosti tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0077976
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Tako ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča je v celoti sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je odmero nadomestila opiralo na določila veljavnih skupnih sporazumov in ne na T 2005.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2 88/3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Poslovanje tožene stranke se je v spornem obdobju poslabšalo zaradi bistvenega poslabšanja gospodarskih razmer, zato je tožena stranka ukinila delovno mesto svetovalke za finančne naložbe, ki ga je zasedala tožnica, kar predstavlja organizacijski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnice ni bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, ali bi jo bilo mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, kot je to določeno v 3. odstavku 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
razlaga obveznosti iz izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - opredelitev solidarnosti obveznosti
V predmetnem primeru sicer drži, da v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni izrecno zapisano, da gre za solidarno oziroma nerazdelno obveznost dolžnikov (besede solidarno oziroma nerazdelno niso navedene). Kljub tem pa sodišče druge stopnje po presoji vsebine celotne posojilne pogodbe in povezave med posameznimi določili pogodbe ne pritrjuje prej navedenemu zaključku sodišča prve stopnje ter zaključuje, da iz pogodbenih določil povsem jasno izhaja, da sta oba dolžnika skupaj dolžna vrniti celotni znesek posojila oziroma, da za celotni znesek oba jamčita z vsem svojim premoženjem in da gre zato za solidarno obveznost dolžnikov.