Po določbi četrtega odstavka 91. člena ZIS se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo. V prehodni določbi 49. člena ZIS-C je določeno, da delodajalci in delojemalci uskladijo panožno kolektivno pogodbo z določbami četrtega odstavka 29. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, ki bo upošteval novo izhodišče zbiranja napitnine v prvem odstavku 91. člena ZIS in sledil napotku iz četrtega odstavka 91. člena ZIS, torej, da se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Kljub dejstvu, da v prehodnem obdobju šestih mesecev niso bile sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti oz. podjetja, na podlagi katerih bi bili ti kriteriji določeni, in da je to bilo storjeno šele v novembru 2011, ni mogoče za obdobje od uveljavitve novele ZIS-C do sprejema podjetniške kolektivne pogodbe upoštevati drugačnega načina delitve napitnin od tistega, ki je bil predmet kolektivnega dogovora v novembru 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka še naprej, do sklenitve novega dogovora, v celoti upoštevala (stari) Začasni dogovor. Pritožbeno sodišče se strinja s takšnim stališčem, saj so bili kriteriji za razdelitev napitnine prepuščeni kolektivnemu dogovarjanju in sodišče ne sme samo določiti kriterijev, ki so v pristojnosti strank kolektivnih pogodb. Šlo bi za arbitrarni poseg v pravice strank kolektivne pogodbe pri toženi stranki, za katerega ni podlage v določbah ZIS-C. Zato je zmotno stališče tožnikov v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo namena ZIS-C ter da je potrebno uporabiti osnovo, kot jo določa ZIS-C, vendar z uporabo meril za delitev, kot jih določa Začasni dogovor (ki je določal napitnino le za krupjeje in pit bosse), ki pa je bil sprejet pred novelo ZIS-C.
Ker lahko po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pravilno zavržena pritožba tožnika zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo, saj jo je tožnik vložil sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
vsebina pritožbe - sestavine pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožnika se ne moreta sklicevati na razloge neke druge vloge, čeprav sta jo vložila v istem postopku, ko gre za pravno sredstvo. Povedano drugače: Pritožnika bi morala uveljavljati razloge, ki se nanašajo na izpodbijani popravni sklep sodišča prve stopnje, ne pa se sklicevati na neko drugo pritožbo.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080662
SZ-1 člen 23, 23/4, 30, 71, 71/1. SPZ člen 68, 105, 105/1. OZ člen 125, 125/1, 199.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja skupnih prostorov - skupni deli - bremena skupne stvari - etažni lastniki - dogovor o upravljanju skupnih delov med upravniki - zamenjava upravnika - neveljavna pogodba o upravljanju - poravnava zapadlih obveznosti - opravljanje tujega posla - nujna gestija
Prvotna pogodba o upravljanju, ki so jo etažni lastniki stavb C in D sklenili s tožečo stranko, je prenehala veljati s tem, ko so ti zamenjali upravnika in za upravnika določili toženo stranko. Zato na njeni podlagi tožeča stranka ni bila upravičena od etažnih lastnikov stavb C in D vtoževati sorazmernega dela upravniških storitev, posledično pa tudi ne od tožene stranke zaradi zatrjevane opustitve ravnanja v skladu z 71. členom SZ-1 na odškodninski podlagi.
Nujna gestija je dopustna takrat, ko gestor ravna v stiski, ker posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Zato so neutemeljene in tudi bistveno presplošne navedbe tožeče stranke, da opravljeni posli upravljanja skupnih delov, ki služijo več večstanovanjskim stavbam, pomenijo nujne posle, ki jih ni bilo mogoče odložiti ter da bi bila tožeča stranka na tej podlagi upravičena do vtoževanega zneska.
Pritožnica niti ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka in njen zakoniti zastopnik takse v roku nista plačala, zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 398, 398/1. ZNP člen 37.
obnova postopka – dopustnost obnove – sklep, s katerim se postopek konča – meritorna odločitev – obnovitveni razlog
Zmotno je stališče, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker postopek ni bil pravnomočno meritorno končan (oz. ni bila izdana meritorna odločitev o glavni stvari). S predlogom za obnovo postopka je mogoče izpodbijati tudi sklepe, s katerimi se tožba zavrže kot nedopustna.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071023
URS člen 67. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/5.
kulturni spomenik državnega pomena – omejitev lastnine – pravica do nadomestila
Drži sicer, da vzame sodišče predlog v postopek tudi tedaj, če predlagatelj ni navedel pravne podlage zanj, če pa jo je navedel, sodišče nanjo ni vezano, a vendar sodišče ne more mimo izrecne zahteve predlagatelja (v predlogu), da ne uveljavlja odškodnine (nadomestila) na podlagi določb 39. člena ZVKD-1, kot tudi ne mimo neosporavane ugotovitve sodišča prve stopnje o neizpolnjenih materialnopravnih predpostavkah za odločanje v obravnavanem nepravdnem postopku.
Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije člen 132. ZRPPN člen 49, 49/1. ZZD člen 204. ZPP člen 212.
razlastitev nepremičnin v družbeni lastnini – postopek za določitev odškodnine – vknjižba družbene lastnine – dokazno breme – dokazna moč – indic – samoupravni sporazum – prehod upravičenja na nepremičnini
Iz dopisa izhaja (le) dokazno pomembno dejstvo (indic), ki bi lahko omogočilo sklepanje o obstoju pravno pomembnega dejstva ‒ da je nasprotna udeleženka plačala odškodnino tudi predlagateljici, opisani rezultat sklepanja brez drugih dokazov, ki bi ga podpirali, nedvomno ne more imeti dokazne moči.
V preteklosti je na podlagi pisnega samoupravnega sporazuma prišlo do prehoda kakršnegakoli upravičenja, ki se je nanašalo na nepremičnino v družbeni lastnini. Z njimi so se urejala medsebojna razmerja med pravnimi subjekti, ki so jih v imenu udeležencev sklenili njihovi pooblaščeni organi oziroma je šlo za dvo- ali večstransko izjavno ravnanje, s katerim so pravni subjekti uskladili svojo pravnoposlovno voljo z namenom, da je nastalo, se spremenilo ali prenehalo določeno pravno razmerje, katerega udeleženci so bili ti subjekti (povedano v današnjem jeziku: pogodba).
Prednost je treba dati vsebini Samoupravnega sporazuma pred njegovim poimenovanjem.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0077976
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Tako ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča je v celoti sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je odmero nadomestila opiralo na določila veljavnih skupnih sporazumov in ne na T 2005.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064960
ZZZDR člen 81, 81b. OZ člen 35, 38. ZIZ člen 20a.
sporazum o preživnini – razveza zakonske zveze – notarski zapis – preživnina zakonca – pravni standard nepreskrbljenosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima zadostnih sredstev za življenje (preživljanje) in da brez svoje krivde ni zaposlena. Glede na starost tožnice in s tem povezano možnost zaposlitve je tudi prognoza njene socialne varnosti slaba in tako tudi s tega vidika zapolnjuje pravni standard nepreskrbljenosti v smislu 81. člena ZZZDR.
razlaga obveznosti iz izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - opredelitev solidarnosti obveznosti
V predmetnem primeru sicer drži, da v neposredno izvršljivem notarskem zapisu ni izrecno zapisano, da gre za solidarno oziroma nerazdelno obveznost dolžnikov (besede solidarno oziroma nerazdelno niso navedene). Kljub tem pa sodišče druge stopnje po presoji vsebine celotne posojilne pogodbe in povezave med posameznimi določili pogodbe ne pritrjuje prej navedenemu zaključku sodišča prve stopnje ter zaključuje, da iz pogodbenih določil povsem jasno izhaja, da sta oba dolžnika skupaj dolžna vrniti celotni znesek posojila oziroma, da za celotni znesek oba jamčita z vsem svojim premoženjem in da gre zato za solidarno obveznost dolžnikov.
obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
varstvo služnosti – konfesorna tožba – nedopustno vznemirjanje – dejansko stanje – ovire na služnostni poti – ukinitev stvarne služnosti – nekoristnost stvarne služnosti – spremenjene okoliščine – nova občinska cesta
Za utemeljenost zahtevka za ukinitev služnosti zaradi spremenjenih okoliščin bi morala tožena stranka izkazati tudi, da je poseg v njeno lastninsko pravico večji, kot je korist gospodujoče nepremičnine. Tožena stranka tega s pavšalnimi navedbami o nameravani gradnji, ki jim sodba ni sledila, ni izkazala.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - podatki iz kazenske evidence - sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti - obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti - obsodba, ki postane pravnomočna med preizkusnim obdobjem
Skladno z določilom 407. člena ZFPPIPP po preteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (1) če ugovor proti odpustu obveznosti ni vložen ali (2) če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Vendar pa ta določila po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi smela biti ovira za tehtanje, ali obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti, ki postane pravnomočna tekom trajanja preizkusnega obdobja, tudi lahko predstavlja oviro za odpust obveznosti. Presoja, da ne, bi morda utegnila odpreti dilemo ustavnopravne skladnosti take ureditve.