Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
SPZ člen 9, 43, 269. ZTLR člen 24, 24/1, 26, 28. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - zgradba - gradbeni objekt - kvalificirana posest - dobra vera - dopolnilna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je že s sklicevanjem na vloženo tožbo in potek zadeve IV P 1680/2007, ki je že pravnomočno končana (predmet negatornega zahtevka tožene stranke v zadevi IV P 1680/2007 je bil isti sporni svet kot v tej pravdi), brez težav izpodbil domnevo o dobrovernosti tožnika. Ker s tem manjka bistven element kvalificirane posesti, ni pogojev za priposestvovanje lastninske pravice v zahtevanem obsegu.
Betonska škarpa ni zgradba oziroma gradbeni objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - dolžnost uporabnikov do obveščanja - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - odločitev o pravdnih stroških - odvetniške storitve - obračun DDV
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. To seveda ne pomeni, da je v njegovi sferi prosto polje razlage. Posebej, ko gre za argumentacijo odločitev, ki imajo precedenčni učinek, je potrebno upoštevati tudi njen pomen zaradi zagotavljanja pravne varnosti skozi predvidljivost sodnega odločanja.
Dokazi na presojo sklepčnosti nimajo vpliva.
V prid stališču, da je podana podlaga za izrek maksimalne zagrožene kazni, je tožeča stranka v tožbi med drugim navedla „da v pravu velja domneva, da vsakdo pozna pravo, nepoznavanje prava pa zato škodi“, da „je bil zakon, ki je za predmetno zadevo relevanten (ZASP), javno objavljen in bi se tožena stranka mogla oziroma morala seznaniti z njim oziroma s svojimi obveznostmi“, o relevantnih členih omenjenega zakona pa bi se „morala oziroma mogla seznaniti najkasneje ob terenskem ogledu“ ter „da se je o problematiki plačevanja nadomestil govorilo v širši javnosti“. S temi abstraktnimi navedbami pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljila tako zavržne ali trdovratne kršitve varovanih pravic, da bi bil na mestu izrek maksimalne civilne kazni.
Pritožnica niti ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka in njen zakoniti zastopnik takse v roku nista plačala, zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
izdaja in uporaba lažnega zdravniškega potrdila – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravil ob izdaji zdravniškega potrdila
Ne glede na to, da je obdolženka kot zdravnica sama sebi napisala oziroma izdala zdravniško potrdilo, česar ne bi smela, je listina, ki jo je izdala, formalno še vedno zdravniško potrdilo in bi obdolženka s svojim ravnanjem lahko izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 255. člena KZ-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - podatki iz kazenske evidence - sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti - obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti - obsodba, ki postane pravnomočna med preizkusnim obdobjem
Skladno z določilom 407. člena ZFPPIPP po preteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (1) če ugovor proti odpustu obveznosti ni vložen ali (2) če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Vendar pa ta določila po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi smela biti ovira za tehtanje, ali obsodba dolžnika zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, storjenega pred začetkom postopka odpusta obveznosti, ki postane pravnomočna tekom trajanja preizkusnega obdobja, tudi lahko predstavlja oviro za odpust obveznosti. Presoja, da ne, bi morda utegnila odpreti dilemo ustavnopravne skladnosti take ureditve.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064960
ZZZDR člen 81, 81b. OZ člen 35, 38. ZIZ člen 20a.
sporazum o preživnini – razveza zakonske zveze – notarski zapis – preživnina zakonca – pravni standard nepreskrbljenosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima zadostnih sredstev za življenje (preživljanje) in da brez svoje krivde ni zaposlena. Glede na starost tožnice in s tem povezano možnost zaposlitve je tudi prognoza njene socialne varnosti slaba in tako tudi s tega vidika zapolnjuje pravni standard nepreskrbljenosti v smislu 81. člena ZZZDR.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/5. ZS člen 83, 83/2, 83/2-3, 83/3.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - nujna zadeva - tek rokov - sodne počitnice - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
V izvršilni zadevi zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih gre glede na vsebino zadeve za nujno zadevo v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS, za katero ne velja splošna določba tretjega odstavka 83. člena istega zakona, v skladu s katero v času sodnih počitnic - od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Čeprav plačilo sodne takse samo po sebi ni nujna zadeva, rok za plačilo sodne takse, glede katerega se je v sodni praksi ustalilo stališče, da gre za procesni rok, vendarle ne more deliti drugačne usode kot celoten postopek, v katerem je nastopila taksna obveznost.
obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine – protipravno vznemirjanje lastnika – negatorna tožba
Namestitev 12 cm izolacije in končni fasadni sloj, kar vse sega v zračni prostor nepremičnine tožnika, presega tolerančni prag za nudenje sodnega varstva zaradi vznemirjanja lastninske pravice, kar enako velja za pobarvanje fasade na tožnikovi nepremičnini in namestitvi poštnega nabiralnika na njej.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 3.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino – razdelitveni narok – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje
Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.
Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.
Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069739
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 3. EKČP člen 8. URS člen 19, 19/1, 26, 26/1, 35, 51, 51/3, 56, 56/1, 158. OZ člen 6, 6/2, 179, 179/1, 299, 378. ZZZDR člen 5a, 105, 105/3, 106, 106/7, 107, 107/1, 113, 113/2, 213. ZIZ člen 51, 238d, 238e, 23e/1, 238e/2, 289. ZPP člen 12, 113, 113/3, 165, 165/2, 347, 347/2, 351, 351/1, 355, 406, 406/2, 408, 409, 421, 421/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 128.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pravica do družinskega življenja - dodelitev v vzgojo in varstvo - korist otroka - neposredna izvršba - odgovornost izvršiteljev - odgovornost policije - odgovornost socialnih delavcev - odgovornost države za delo sodišča - izvedensko mnenje - mnenje CSD - hospitalizacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obravnava pred sodiščem druge stopnje
V postopkih urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kakšna je otrokova korist, je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Če ima tehtne razloge, lahko sodišče odloči drugače, kot si želi otrok. Eden takih razlogov je ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipuliran.
V postopku izvršbe za izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu staršu, v njegovo največjo korist, in ne ugotavlja se (več), ali otrok dejansko hoče živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen.
Vzrok za nastanek zatrjevane škode niso bila ravnanja ali opustitve sodišč, CSD, policije in javnih zdravstvenih zavodov, temveč ravnanja in opustitve tožničinih staršev.
Sodišče lahko v korist otroka izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
vsebina pritožbe - sestavine pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožnika se ne moreta sklicevati na razloge neke druge vloge, čeprav sta jo vložila v istem postopku, ko gre za pravno sredstvo. Povedano drugače: Pritožnika bi morala uveljavljati razloge, ki se nanašajo na izpodbijani popravni sklep sodišča prve stopnje, ne pa se sklicevati na neko drugo pritožbo.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
ponarejanje listin – uporaba spremenjene listine – vsebinska sprememba listine
Vsak poseg v osebno izkaznico še ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja. V obdolženčevi osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek in je listina pristna oziroma ni bila spremenjena tako, da bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.