Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki so mu nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa je tožbo pravočasno umaknil (1. odstavek 158. člena ZPP).
ZM člen 30, 31. OZ člen 15, 28, 28/2, 1012, 1019, 1019/4, 1021.
bianco menica - lastna menica - pogoji za plačilo menice - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - poroštvo - realizirana naročilnica
Iz pooblastila za izpolnitev menice izhaja, da je trasant F., porok, direktorica te družbe. Na izpolnjeni menici pa se nad rubriko „trasant“ nahaja podpis direktorice, na alonži te menice pa štampiljka. Torej je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je bila sporna bianko menica izpolnjena skladno s pooblastilom.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0006453
ZPP člen 30, 63, 481, 481/1, 481/2. ZIZ člen 65.
stvarna pristojnost sodišča - nedopustnost izvršbe - opredelitev spora - gospodarski spor - spor o pravici na premičnini - spor o stvarni pravici - drugačna odločitev v enaki zadevi - spremenjena sodna praksa - enotna sodna praksa
Ker je v obravnavani zadevi tožnica tožbeni zahtevek oblikovala tako, da zahteva, da se ugotovi, da je izvršba na premičnine, ki so navedene v zahtevku, nedopustna, v obravnavni zadevi ne gre za stvarnopravni spor, kljub temu, da tožeča stranka zahtevek utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na premičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.
vsebina pritožbe - sestavine pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Pritožnika se ne moreta sklicevati na razloge neke druge vloge, čeprav sta jo vložila v istem postopku, ko gre za pravno sredstvo. Povedano drugače: Pritožnika bi morala uveljavljati razloge, ki se nanašajo na izpodbijani popravni sklep sodišča prve stopnje, ne pa se sklicevati na neko drugo pritožbo.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 121, 13.
povračilo potnih stroškov – povračilo izgubljenega zaslužka – priča
V skladu z določbo 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Tudi če je priča zaposlena pri tujem delodajalcu, mora dokazati izgubo na zaslužku za delovne dni, na primer s plačilnimi listi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
SPZ člen 9, 43, 269. ZTLR člen 24, 24/1, 26, 28. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - zgradba - gradbeni objekt - kvalificirana posest - dobra vera - dopolnilna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je že s sklicevanjem na vloženo tožbo in potek zadeve IV P 1680/2007, ki je že pravnomočno končana (predmet negatornega zahtevka tožene stranke v zadevi IV P 1680/2007 je bil isti sporni svet kot v tej pravdi), brez težav izpodbil domnevo o dobrovernosti tožnika. Ker s tem manjka bistven element kvalificirane posesti, ni pogojev za priposestvovanje lastninske pravice v zahtevanem obsegu.
Betonska škarpa ni zgradba oziroma gradbeni objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - dolžnost uporabnikov do obveščanja - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - odločitev o pravdnih stroških - odvetniške storitve - obračun DDV
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. To seveda ne pomeni, da je v njegovi sferi prosto polje razlage. Posebej, ko gre za argumentacijo odločitev, ki imajo precedenčni učinek, je potrebno upoštevati tudi njen pomen zaradi zagotavljanja pravne varnosti skozi predvidljivost sodnega odločanja.
Dokazi na presojo sklepčnosti nimajo vpliva.
V prid stališču, da je podana podlaga za izrek maksimalne zagrožene kazni, je tožeča stranka v tožbi med drugim navedla „da v pravu velja domneva, da vsakdo pozna pravo, nepoznavanje prava pa zato škodi“, da „je bil zakon, ki je za predmetno zadevo relevanten (ZASP), javno objavljen in bi se tožena stranka mogla oziroma morala seznaniti z njim oziroma s svojimi obveznostmi“, o relevantnih členih omenjenega zakona pa bi se „morala oziroma mogla seznaniti najkasneje ob terenskem ogledu“ ter „da se je o problematiki plačevanja nadomestil govorilo v širši javnosti“. S temi abstraktnimi navedbami pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljila tako zavržne ali trdovratne kršitve varovanih pravic, da bi bil na mestu izrek maksimalne civilne kazni.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije člen 132. ZRPPN člen 49, 49/1. ZZD člen 204. ZPP člen 212.
razlastitev nepremičnin v družbeni lastnini – postopek za določitev odškodnine – vknjižba družbene lastnine – dokazno breme – dokazna moč – indic – samoupravni sporazum – prehod upravičenja na nepremičnini
Iz dopisa izhaja (le) dokazno pomembno dejstvo (indic), ki bi lahko omogočilo sklepanje o obstoju pravno pomembnega dejstva ‒ da je nasprotna udeleženka plačala odškodnino tudi predlagateljici, opisani rezultat sklepanja brez drugih dokazov, ki bi ga podpirali, nedvomno ne more imeti dokazne moči.
V preteklosti je na podlagi pisnega samoupravnega sporazuma prišlo do prehoda kakršnegakoli upravičenja, ki se je nanašalo na nepremičnino v družbeni lastnini. Z njimi so se urejala medsebojna razmerja med pravnimi subjekti, ki so jih v imenu udeležencev sklenili njihovi pooblaščeni organi oziroma je šlo za dvo- ali večstransko izjavno ravnanje, s katerim so pravni subjekti uskladili svojo pravnoposlovno voljo z namenom, da je nastalo, se spremenilo ali prenehalo določeno pravno razmerje, katerega udeleženci so bili ti subjekti (povedano v današnjem jeziku: pogodba).
Prednost je treba dati vsebini Samoupravnega sporazuma pred njegovim poimenovanjem.
Do prevzema izvedenskega mnenja je veljalo, da je bilo zdravljenje zaključeno v maju 2008. Takoj potem, ko je tožnik povedal, da naj bi bilo zdravljenje zaključeno, pa je odvetnik A. A. z vso skrbnostjo in profesionalnostjo posredoval zahtevek zavarovalnici in v nadaljevanju, ker je ta plačilo škode zavrnila, tudi vložil odškodninsko tožbo. Tožbo je vložil v roku petih let, torej pred potekom absolutnega zastaranja odškodninske terjatve. Povedano tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kaže na to, da bi odvetnik A. A. v zadevi ne ravnal s profesionalno skrbnostjo, ki se od strokovnjaka – odvetnika v pravnih zadevah zahteva (drugi odstavek 6. člena OZ).
prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odložni pogoj - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - krivda upravitelja - priznanje prijavljene terjatve - pravica do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev
Zmotno je stališče pritožnika, da bi upravitelj moral priznati prijavljeno pogojno terjatev, četudi meni, da le-ta ni utemeljena. Pritožnik tudi nima prav, ko pravi, da je za prijavo pogojne terjatve bistveno le, da obstoji odložni pogoj za nastanek terjatve, saj je tudi sama terjatev lahko sporna. Sodišče, pri katerem teče pravda zaradi ugotovitve obstoja prerekane pogojne terjatve, se zato lahko ukvarja tudi z vprašanjem obstoja same terjatve, ki je sicer pogojna.
Tožeča stranka z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pravice do vložitve ugovora, kot to zmotno meni, v danem primeru ne bi pridobila. Pridobila pa bi pravico do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev, že s samo razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083243
ZKZ člen 19, 23. OZ člen 256, 260.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskih zemljišč – ničnost prodajne pogodbe – čas sklenitve pogodbe – večkratno razpolaganje z istim predmetom – protipravno ravnanje – sodna praksa
Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke, ne drži. Da je za vrednostno presojo ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku.
obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.