redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plačilni nalog - domneva umika tožbe
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje zmotno na podlagi drugega in tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je vloga (tožba) umaknjena in je posledično neutemeljeno ustavilo postopek. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire med pokojninama
Pravica do izbire med pokojninama je urejena v 177. členu ZPIZ-1. Zavarovanec, ki v določenem trenutku izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. To ne pomeni, da izgubi pravico do druge pokojnine, uživa lahko le eno, pravica do druge pa mu miruje. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine in pravica do starostne pokojnine. Tožnik je tako pridobil in izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, kakor to določa prvi odstavek 177. člena ZPIZ-1. S to določbo je urejen tako imenovani stek več pokojnin, zavarovanec lahko vse pokojnine uveljavi, ne more pa sočasno uživati vseh, za katere izpolnjuje pogoje, temveč le tisto pokojnino, za katero se sam odloči. Tožnik je izbral starostno pokojnino. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb toženca o odmeri invalidske pokojnine, utemeljen.
Po določbi četrtega odstavka 91. člena ZIS se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo. V prehodni določbi 49. člena ZIS-C je določeno, da delodajalci in delojemalci uskladijo panožno kolektivno pogodbo z določbami četrtega odstavka 29. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, ki bo upošteval novo izhodišče zbiranja napitnine v prvem odstavku 91. člena ZIS in sledil napotku iz četrtega odstavka 91. člena ZIS, torej, da se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Kljub dejstvu, da v prehodnem obdobju šestih mesecev niso bile sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti oz. podjetja, na podlagi katerih bi bili ti kriteriji določeni, in da je to bilo storjeno šele v novembru 2011, ni mogoče za obdobje od uveljavitve novele ZIS-C do sprejema podjetniške kolektivne pogodbe upoštevati drugačnega načina delitve napitnin od tistega, ki je bil predmet kolektivnega dogovora v novembru 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka še naprej, do sklenitve novega dogovora, v celoti upoštevala (stari) Začasni dogovor. Pritožbeno sodišče se strinja s takšnim stališčem, saj so bili kriteriji za razdelitev napitnine prepuščeni kolektivnemu dogovarjanju in sodišče ne sme samo določiti kriterijev, ki so v pristojnosti strank kolektivnih pogodb. Šlo bi za arbitrarni poseg v pravice strank kolektivne pogodbe pri toženi stranki, za katerega ni podlage v določbah ZIS-C. Zato je zmotno stališče tožnikov v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo namena ZIS-C ter da je potrebno uporabiti osnovo, kot jo določa ZIS-C, vendar z uporabo meril za delitev, kot jih določa Začasni dogovor (ki je določal napitnino le za krupjeje in pit bosse), ki pa je bil sprejet pred novelo ZIS-C.
Dokler menica ni prvič indosirana, ni abstraktna, zato mora tožeča stranka v primeru ugovora tožene stranke dokazati obstoj z menico uveljavljene terjatve.
Če tožnik med pravdo odtuji terjatev, mora zahtevek prilagoditi tako, da zahteva izpolnitev v korist pridobitelja (relevančna teorija).
Tožena stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi, tudi nove ugovore, sodišče pa o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodi po stanju na dan glavne obravnave, na kateri izreče sodbo, ne pa po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prispevek oškodovanca
Ker tožnik ni bil v fizičnem kontaktu s tožencem, predhodni verbalni konflikt pa ne opravičuje fizični napad na tožnika, le-temU ni mogoče pripisati prispevka k nastali škodi.
ZPP člen 188, 188/3, 325. ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 131.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (domnevno zavlačevanje z izplačilom prevoznih stroškov; izostanek sklica komisije za preizkus tožničine ocene delovne uspešnosti; onemogočanje izvajanja dodatnih ur likovne vzgoje v obliki učnih skupin; zavrnitev tožničinih predlogov za izobraževanje; zmanjšanje ur pouka, idr.) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
policist - premestitev javnega uslužbenca - razlogi za premestitev - smotrnejša organizacija delovnega procesa - delovne potrebe
Do tožnikove premestitve ni prišlo iz razloga smotrnosti, temveč zaradi osebnih razlogov, ki so temeljili na posledici ugotovitve nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka pred tem podala tožniku. Zato je bila tožnikova premestitev, ki jo izpodbija v tem individualnem delovnem sporu, nezakonita. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je bil razlog za tožnikovo premestitev v 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, torej da je šlo za premestitev zaradi delovnih potreb.
separatni stroški - potni stroški prič - najcenejše prevozno sredstvo - preložitev naroka - zakrivljeno ravnanje stranke
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku resda določa, da se pričam oziroma strankam povrnejo stroški po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom, vendar pa bi moral pritožnik ob tem tudi dokazati, da je bil v konkretnem primeru za relacijo Ljubljana-Nova Gorica-Ljubljana pričam oziroma strankam sploh na voljo avtobusni prevoz.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3. ZDR člen 53, 53/3, 54. ZDR-1 člen 54, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - trajanje projekta - povečan obseg dela
Pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi projektnega dela se lahko sklene za več kot dve leti le, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V kolikor pogodba za določen čas ni sklenjena za ves čas trajanja projekta in je sklenjena za več kot dve leti, to pomeni, da je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas (povečan obseg dela, projektno delo) bistveno, da je delo tisto, ki je časovno omejeno, oziroma da je omejen projekt, ki se izvaja, ne pa način financiranja. Da bi lahko zaključili, da je tožnica opravljala dela na projektu, bi morala tožena stranka dokazati, da je tožnica opravljala naloge, ki niso stalne, temveč so se samostojno pričele in se bodo tudi zaključile ob zaključku projekta. Navedenega pa tožena stranka ni dokazala. Delo tožnice pri toženi stranki ni bilo časovno omejeno in tudi ni šlo za povečan obseg dela. Tožnica strokovnih nalog ni opravljala v okviru projekta, zato razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas ni bil podan in se šteje, da je tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 226. ZDR člen 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - strukturni razlog - odpoved večjemu številu delavcev
Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le, ali je bila reorganizacija navidezna.
Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila delovno mesto notranji kontrolor v poslovni mreži, ki ga je zasedala tudi tožnica. Del nalog ukinjene organizacijske enote je tožena stranka prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge pa je nehala izvajati. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena. Dejstvo, da je bila tožnica s 1. 7. 2013, po ukinitvi delovnega mesta notranjega kontrolorja v poslovni mreži, premeščena v novoustanovljeno organizacijsko enoto, ne pomeni, da potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Tožnica je namreč v novoustanovljeni organizacijski enoti opravljala dela izključno po odredbi nadrejenih in ne del konkretnega delovnega mesta. Tožničino delo v novi organizacijski enoti je v septembru 2013 postalo nepotrebno, saj je takrat novoustanovljena organizacijska enota začela polno delati in je potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dokončno prenehala. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik je podal zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ker mu tožena stranka v obdobju šestih mesecev plač za avgust, september, oktober in november 2012 ni izplačala ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Tožniku, ob izkazani kršitvi tožene stranke iz prvega odstavka 112. člena ZDR, ni treba posebej dokazovati še pogoja iz 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 112. člena ZDR, subjektivni razlog pa se v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja. To pomeni, da je tožnik s tem, ko je dokazal, da so mu bile plače izplačane prepozno (dejanski stan iz 4. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR), izpolnil pogoj iz 110. člena ZDR, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
stečaj - stroški postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v konkretnem primeru prijava terjatve tožnika v stečajnem postopku ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval, saj tožnik ni predložil zamudne sodbe DS opr. št. Pd 434/2012, temveč le sodbo VDSS opr. št. Pdp 1242/20012 in je šlo zato za vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika (tožnika) bremenijo stroški morebitnega postopka. Pravnomočna sodba VDSS, ki vsebuje izrek zamudne sodbe in vsa pravno odločilna dejstva, ki dokazujejo in potrjujejo obstoj tožnikove terjatve, je dokaz, ki zadosti zahtevi iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je tožena stranka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec
Po stališču pritožbenega sodišča dejansko stanje, zgolj s tem, da je sodišče prve stopnje samo preučilo ter dokazno ocenilo razpoložljivo listinsko dokumentacijo v spisu in pisno izjavo osebne zdravnice, ni bilo ustrezno razčiščeno. V predsodnem postopku se je namreč drugostopenjski organ opredelil zgolj do določenih izvidov specialista nevrologa, imenovani zdravnik pa niti do te dokumentacije ne, saj je presojal vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zaradi alergijskega rinitisa. Tožnik je v postopku pred sodiščem predložil obsežno medicinsko dokumentacijo in glede na to, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je bilo po stališču pritožbenega sodišča potrebno, da se do omenjene dokumentacije opredeli ustrezen izvedenec medicinske stroke. Ker dejansko stanje ni bilo razčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Med terjatve iz delovnega razmerja se uvrščajo tudi terjatve iz naslova nadur. Za opravljeno nadurno delo je pripadal tožniku dodatek za delo v posebnih pogojih dela (128. člen ZDR, ki je bil v veljavi v času opravljanja spornih nadur), ta dodatek pa je bil del tožnikove plače (drugi odstavek 126. člena ZDR). Delodajalec je dolžan delavcu plačo (vključno z dodatki) obračunati v bruto višini, od nje odvesti predpisane dajatve in delavcu izplačati ustrezen neto znesek najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (drugi odstavek 134. člena ZDR), ki ne sme biti daljše od enega meseca (prvi odstavek 134. člena ZDR). Ker je tožnik obračun in odvod davkov in prispevkov od sicer neto izplačanih nadur za obdobje od 1. 8. 2008 do 31. 7. 2009 vtoževal šele s pripravljalno vlogo z dne 29. 5. 2015, je tožena stranka utemeljeno ugovarjala zastaranje tega dela tožbenega zahtevka, saj je bila tožba v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka vložena šele po preteku petih let od zapadlosti zgornjih terjatev.
URS člen 25. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/22-8.
ustavitev postopka - ugovor dolžnika - pravica do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje se je zmotno oprlo le na določilo drugega odstavka 43. člena ZIZ, ki kot posledico umika predloga za izvršbo določa ustavitev postopka. Navedenega določila ni mogoče razumeti zunaj pojasnjenega sistema temeljnih procesnih jamstev v postopku, zato mora sodišče ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo omogočiti dolžniku, da se lahko izjavi o utemeljenosti izvršbe.
ZPDZC člen 11. ZDR-1 člen 13, 18, 56. ZProst člen 5, 5/2, 12, 13, 13/2, 18.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo po „pogodbi o volonterskem usposabljanju“. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo po takšni pogodbi ni skladno z veljavno zakonodajo in gre za delo na črno. Poleg tega pogodbi o volonterskem usposabljanju nista bil sklenjeni zaradi strokovnega usposabljanja zaradi priprave na strokovni izpit, saj je tega po končanem pripravništvu tožnik že opravil. Ker je tožnik delo pri toženi stranki opravljal samostojno in je pripravništvo ter strokovni izpit že opravil, kar pomeni, da ni šlo primarno za usposabljanje, temveč je šlo za dejansko samostojno opravljanje dela, je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje kljub temu, da manjka plačilo za delo kot element delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za čas od 1. 5. 2014 do 3. 6. 2014, saj po tem datumu tožnik ni več prihajal na delo in ni bil s toženo stranko v nobenem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec v primeru, da dejansko delovno razmerje že preneha, uveljaviti in doseči ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tega tožnik v predmetnem individualnem delovnem sporu ni uveljavljal, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek po 3. 6. 2014, ko tožnik ni več prihajal na delo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec - izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, ki se nanašajo na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Izvedenca sta za podajo izvedenskega mnenja proučila medicinsko dokumentacijo v spisu in v tožnikovem zdravstvenem kartonu, proučila sta tudi naknadno prinešene izvide in opravila osebni pregled. Nato sta podala izvedensko mnenje, ali je pri tožniku prišlo do izgube oziroma zmanjšanja delovne zmožnosti. To izvedensko mnenje ne odstopa niti glede težavnosti, niti glede strokovnosti in obsežnosti od drugih podanih izvedenskih mnenj v sporih iz invalidskega zavarovanja. Ne nazadnje tudi izvedenca nista obrazložila, zakaj bi šlo v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Tudi kasneje, ko sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta v stroškovniku priglasila stroške za podajo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, ne pa zelo zahtevnega. Zato sta izvedenca upravičena le do nagrade za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 144, 144/1, 454. ZPP člen 243.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar - izvedenec
Pri tožnici zaradi utesnitve medialnega živca v zapestnem prehodu in zaradi nakazane degenerativne spremembe ni mogoče ugotoviti telesne okvare po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar.
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca v vseh primerih nestrinjanja strank z mnenji invalidskih komisij. Dolžno pa je to storiti, kadar dokazni predlog vsebuje utemeljene pomisleke glede pravilnosti in jasnosti dejstev v mnenjih teh organov. V obravnavanem primeru, ko tožnica zatrjuje, da gre pri njej za določena stanja, za katera v Seznamu telesnih okvar niso določene telesne okvare, ne gre za takšen utemeljen predlog za postavitev izvedenca in tudi ne za takšno očitano kršitev, da bi bila tožnici odvzeta možnost varstva pred sodiščem.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 54, 116, 116/3, 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 274, 274/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti - zavrženje tožbe
V sodni praksi je sprejeto stališče, da delavec v primeru, ko še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa nato preneha, mora v sodnem postopku uveljavljati in doseči tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja. V nasprotnem primeru se namreč šteje, da delovno razmerje ni prenehalo nezakonito. Ker tožnica kljub spoznanju, da ji tožena stranka od 30. 4. 2014 dalje ne priznava več obstoja pogodbenega razmerja, v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni ni vložila tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (to je z razširitvijo tožbe storila šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 12. 2014), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.
Tožnik je od tožene stranke uveljavljal povračilo plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 16. 6. 1994 do 1. 6. 2001. Zavezanec za plačilo prispevkov je bil ZPIZ in ne tožnik sam, navedeni prispevki so bili tudi plačani s strani ZPIZ-a in ne s strani tožnika. Glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisov zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, se v skladu z 58. členom ZZVZZ smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. V ZZVZZ ni predvideno vračilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, temveč le vračilo preveč plačanih prispevkov ter odpis zaradi neizterljivosti. V danem primeru ne gre za nobenega od prej navedenih primerov. Tako ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bila tožena stranka dolžna tožniku plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj se s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo sredstva za same pravice zavarovancev, ki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izhajajo (13. člen ZZVZZ).