ZPP člen 458. OZ člen 299, 299/1, 619, 659. SPZ člen 67, 67/5, 115, 117, 117/1.
spor majhne vrednosti - popravilo strehe stavbe - pogodba o delu - naknadna odobritev ponudbe etažnih lastnikov - klavzula ključ v roke - substanciran dokazni predlog - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v tistem delu, ko je glede na ugotovljeno dejstvo, da so v obravnavani zadevi etažni lastniki naknadno odobrili ponudbo tožeče stranke (potem, ko je določen delež del tožeča stranka že opravila), zaključilo, da je tožeča stranka že od začetka izvajala pogodbena dela (pogodba o delu, členi od 619 do 648 OZ) kot prevzemnik po naročilu vseh etažnih lastnikov (peti odstavek 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 117. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
Ker je predmet sodnega postopka zahtevek tožnice za odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS ter priznanje pravic po ZJSRS, ne gre za spor, glede katerega bi bila bodisi na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1 bodisi na podlagi določbe 367. člena ZPP revizija dovoljena na podlagi samega zakona. Zato je sodišče prve stopnje revizijo tožnice utemeljeno zavrglo, saj revizija ni dovoljena že po samem zakonu in je tudi Vrhovno sodišče RS predhodno ni dopustilo (2. odstavek 373. člena ZPP).
Pri tožniku do dneva izdane dokončne odločbe v predsodnem upravnem postopku s psihiatričnega stališča ni prišlo do takšnih trajnih zdravstvenih sprememb, da ne bi bil več sposoben opravljati del v okviru delovnega mesta „pomožni gradbeni delavec“. Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi se tožnik razvrstil v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
ZDR člen 31, 35, 82, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 173, 173/3. ZPP člen 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Tožnik (učitelj predmetnega pouka) je v šoli v naravi spolno nadlegoval učenko petega razreda tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, iz 3. odstavka 173. člena KZ-1, zato je podan tudi odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Zaposlovanje drugih delavcev ali podaljševanje pogodb o zaposlitvi drugim delavcem v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi nekemu delavcu predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, saj kaže na to, da potreba po delu delavca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, še vedno obstaja.
Tožena stranka v obravnavani zadevi v tej zvezi (prevladujoč položaj tožeče stranke na trgu Republike Slovenije za tekstilno blago) ni podala dovolj konkretizirane trditvene podlage. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni moglo naznaniti (s strani tožene stranke) pavšalno zatrjevanega primera prevladujočega položaja Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence (prej Urad za varstvo konkurence), saj ta agencija lahko izda sklep o uvedbi postopka pri omejevalnih ravnanjih po uradni dolžnosti le tedaj, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena ZPOmK-1 (23. člen ZPOmK-1). Pobudnik za začetek takšnega postopka pa je lahko vsak, ki ima pravni interes; torej tudi tožena stranka, ki pa te možnosti ni izkoristila.
stečaj - stroški postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v konkretnem primeru prijava terjatve tožnika v stečajnem postopku ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval, saj tožnik ni predložil zamudne sodbe DS opr. št. Pd 434/2012, temveč le sodbo VDSS opr. št. Pdp 1242/20012 in je šlo zato za vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika (tožnika) bremenijo stroški morebitnega postopka. Pravnomočna sodba VDSS, ki vsebuje izrek zamudne sodbe in vsa pravno odločilna dejstva, ki dokazujejo in potrjujejo obstoj tožnikove terjatve, je dokaz, ki zadosti zahtevi iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je tožena stranka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka.
Tožnik je v različnih časovnih obdobjih prevzel 98 kosov tujih osebnih dokumentov (osebnih izkaznic, študentske izkaznice, dijaške izkaznice, bančne kartice, vozniških dovoljenj, članske izkaznice, kartice Urbana) pri čemer ni sestavil predpisanega uradnega zapisa oziroma vpisa v uradne spise oziroma evidence, predmete pa si je protipravno prilastil. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 in kaznivega dejanja ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik je podal zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ker mu tožena stranka v obdobju šestih mesecev plač za avgust, september, oktober in november 2012 ni izplačala ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Tožniku, ob izkazani kršitvi tožene stranke iz prvega odstavka 112. člena ZDR, ni treba posebej dokazovati še pogoja iz 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 112. člena ZDR, subjektivni razlog pa se v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja. To pomeni, da je tožnik s tem, ko je dokazal, da so mu bile plače izplačane prepozno (dejanski stan iz 4. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR), izpolnil pogoj iz 110. člena ZDR, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
S katerim namenom je obdolženka sklenila (oziroma podpisala) pogodbo o zaposlitvi za obravnavano kaznivo dejanje ni pomembno. Obdolženki se ne očita sostorilstva, kot zmotno navaja pritožnik, saj je iz izreka izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju goljufije, ki ga je storila obdolženka na način kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Da je obdolženka vedela, da bo z listinami, v katere je vnesla lažne podatke, pridobila posojilo pri družbi S. d.o.o., ne more biti dvoma.
URS člen 29, 29-1. ZKP člen 5, 5/2, 87, 87/3, 88, 88/4, 371, 371/2, 502c, 502c/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja – vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravočasnost odgovora obrambe – štetje rokov – dolžnost vsebinske opredelitve sodišča do obrambnih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do obrambe – preuranjena izdaja sklepa – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost sklepa – razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo nedvomno pravočasnega odgovora obrambe na predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, s čimer je prekršilo določbo 1. odstavka 502.c člena ZKP. Kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v kazenskem postopku je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa ter potencialno tudi na njegovo pravilnost.
poroštvo - odtujitev pravice med pravdo - prilagoditev tožbenega zahtevka
Pravno podlago odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi torej ne predstavlja samo Zakon o menici in po tožencu izdana lastna menica, ki je bila kot verodostojna listina podlaga izvršilnemu predlogu in sklepu o izvršbi, ampak tudi poroštveno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki temelji na po tožencu podpisani poroštveni izjavi in tudi določbah Obligacijskega zakonika (OZ) o poroštvu.Prevladujoče stališče pravne teorije in sodne prakse za primer odtujitve pravice med pravdo je takšno, da mora tožnik, ki med pravdo odsvoji terjatev, prilagoditi tožbeni zahtevek tako, da zahteva izpolnitev v korist pridobitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0023356
URS člen 14, 22, 23, 27, 34, 36. KZ člen 96, 96/1, 96/4, 97, 97/1. ZKP člen 109, 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 499, 499/3, 502, 502a, 502b, 502c, 502c/2.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – sočasnost začasnih zavarovanj – obstoj dveh upnikov na istem premoženju – subsidiarnost odvzema premoženjske koristi – nadomestno začasno zavarovanje – vročitev predloga drugim udeležencem – nevarnost razpolaganja s premoženjem – zavarovanje vrednosti premoženja – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – preuranjena dokazna ocena pooblaščenke – zavrnitev pritožbe
Obstoj začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ne izključuje odreditve začasnega zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov na istem nepremičnem premoženju udeleženke. Vsebinsko gre za hkratno začasno zavarovanje zahtevkov dveh različnih upnikov (države oziroma oškodovancev), vendar na istem premoženju in do iste, ne pa „dvojne“ višine.
Zaveza sedaj pokojne, da podarjenega ji premoženja ne bo odtujila osebi, ki ni njen ožji družinski član, je čisto osebna zaveza, ki dedičev ne zavezuje.
Tožnik je od tožene stranke uveljavljal povračilo plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 16. 6. 1994 do 1. 6. 2001. Zavezanec za plačilo prispevkov je bil ZPIZ in ne tožnik sam, navedeni prispevki so bili tudi plačani s strani ZPIZ-a in ne s strani tožnika. Glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisov zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja, se v skladu z 58. členom ZZVZZ smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. V ZZVZZ ni predvideno vračilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, temveč le vračilo preveč plačanih prispevkov ter odpis zaradi neizterljivosti. V danem primeru ne gre za nobenega od prej navedenih primerov. Tako ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bila tožena stranka dolžna tožniku plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj se s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo sredstva za same pravice zavarovancev, ki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izhajajo (13. člen ZZVZZ).
taksna obveznost - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Ker je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust za leti 2014 in 2015, ki sta zapadla v plačilo po odpovedi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi, gre za denarna zahtevka, ki sta posledica zatrjevane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za take zahtevke ne pride v poštev uporaba tar. št. 2311 ZST-1, saj se v takem primeru sodna taksa skladno z ZST-1 ne plačuje (opombe 2.2 tarife ZST-1). Zahtevek za plačilo regresov za letni dopust za leti 2014 in 2015 namreč pomeni (le) specifikacijo prvotnega zahtevka za priznanje vseh pravic iz dela, ki jih tožnica zahteva v povezavi z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja skladno s sodno prakso zajema vse zahtevke, tudi denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prim. s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 350/2014 z dne 3. 4. 2014 in Pdp 103/2014 z dne 13. 2. 2014).
ZDR-1 člen 6, 6/1, 84, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 102. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov ter združitve delovnih nalog sprejela določene ukrepe in reorganizirala poslovanje tako, da je določene naloge prerazporedila med preostale zaposlene. K temu so toženo stranko prisilile razmere na trgu, zmanjšan obseg dela, zmanjšanje naročil, izgube kupcev in podobno. Posledično se je zmanjšala potreba po delu na rezalki, na kateri je delo opravljal tožnik, saj lahko to delo glede na tekoče potrebe poleg svojega dela opravijo drugi zaposleni. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec
Po stališču pritožbenega sodišča dejansko stanje, zgolj s tem, da je sodišče prve stopnje samo preučilo ter dokazno ocenilo razpoložljivo listinsko dokumentacijo v spisu in pisno izjavo osebne zdravnice, ni bilo ustrezno razčiščeno. V predsodnem postopku se je namreč drugostopenjski organ opredelil zgolj do določenih izvidov specialista nevrologa, imenovani zdravnik pa niti do te dokumentacije ne, saj je presojal vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zaradi alergijskega rinitisa. Tožnik je v postopku pred sodiščem predložil obsežno medicinsko dokumentacijo in glede na to, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je bilo po stališču pritožbenega sodišča potrebno, da se do omenjene dokumentacije opredeli ustrezen izvedenec medicinske stroke. Ker dejansko stanje ni bilo razčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev
Za obe delovni mesti, za delovno mesto komercialist I, ki ga je zasedala tožnica, in za delovno mesto projektant I, se sicer zahteva enaka stopnja izobrazbe, vendar pa je vrsta zahtevane strokovne izobrazbe različna. Pojem "ali druga ustrezna smer" v opisu delovnega mesta projektant I se nanaša na strokovno izobrazbo tehnične smeri. Da tožena stranka na delovnem mestu projektant I zahteva izobrazbo tehnične smeri, potrjuje tudi pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima na teh delovnih mestih zaposlene le delavce s tehnično vrsto izobrazbe, tožnica pa takšne izobrazbe nima. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da delovno mesto projektant I za tožnico ne predstavlja ustrezne zaposlitve v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plačilni nalog - domneva umika tožbe
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje zmotno na podlagi drugega in tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je vloga (tožba) umaknjena in je posledično neutemeljeno ustavilo postopek. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.