Pritožba izpodbija sklep, s katerim ni bilo odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pač pa o zavrženju nepopolne pritožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje od pritožnice pravilno terjalo sodno takso za pritožbo.
ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - neprerekano dejstvo - prerekanje dejstev izhaja iz predhodnih vlog - zatrjevanje negativnih dejstev - prevalitev procesnega trditvenega in dokaznega bremena - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje - preverjanje resničnosti trditev - pravica do izjavljanja v postopku
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka prerekala temelj in višino terjatve le z navedbo negativnih dejstev (da verodostojnih listin ni prejela, da se do njihove vsebine ne more opredeliti, da ne ve, na katero pravno razmerje se nanašajo, kaj je podlaga za njihovo izstavitev ...), in predlagala zaslišanje zakonite zastopnice tožene stranke. Sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo, ker tožena stranka v nadaljevanju podanih trditev tožeče stranke ni prerekala. Vendar dejstev ni mogoče šteti za priznana, v kolikor prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog. Neizvedbo predlaganega dokaza je zato sodišče prve stopnje nepravilno obrazložilo z drugim odstavkom 214. člena ZPP, po katerem se neprerekana dejstva ne dokazujejo).
Ker tožena stranka ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne v nadaljevanju postopka ni podala nobenih drugih trditev, trditvenega bremena glede temelja in višine tožbenega zahtevka ni izpolnila, zato predlaganega zaslišanja zakonite zastopnice tožene stranke sodišče ni bilo dolžno izvesti.
postopek v sporih majhne vrednosti – materialno dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi – domneva umika dokaznih predlogov – vabilo na narok – popravni sklep
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist.
objektivna sprememba tožbe – odstop terjatve med pravdo – cesija – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – odmera pravdnih stroškov – sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožeča stranka je prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti je zahtevala v korist novega pridobitelja namesto v svojo korist, kot je vtoževala prvotno. Gre za objektivno spremembo tožbe. Stranke se niso spremenile. Toženčevo soglasje ni potrebno, ker se opira na okoliščine (cesija terjatve med pravdo), ki so nastale po vložitvi tožbe.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - poziv sodišča - pouk - povprečno skrbna laična oseba - poziv nasprotne stranke
Tožena stranka je od sodišča prve stopnje prejela poziv, iz katerega izhaja, da mora v odgovoru na vlogo tožeče stranke navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, ter da se dejstva, ki v tej (in morebitni naslednji) pripravljalni vlogi ne bodo navedena, ne bodo upoštevala. Tudi povprečno skrbna laična oseba bi na podlagi takšnega pouka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Hkrati ni naloga sodišča, da pravdne stranke poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago (pisno ali na naroku), če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke.
Dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – narok – sporno dejansko stanje – listinski dokazi
Stranka le navaja, da uveljavlja procesno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko pa izpodbija dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
vročanje pisanj - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - tek rokov - iztek roka na nedeljo - zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
trditveno breme - pomanjkanje trditev - dokazovanje - zaslišanje zakonite zastopnice - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev odločitve o zavrnitvi dokaza - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava kršitve s strani pritožbenega sodišča
Z dokazi manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti. Zaslišanje tožene stranke (oziroma njene zakonite zastopnice) tako na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je navedeni dokaz zavrnilo, tako sicer res pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je višje sodišče, z navedbo razlogov za zavrnitev dokaza, lahko odpravilo samo.
pripojitev - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi, je tožena stranka kot pravna oseba z izbrisom prenehala obstajati. Ker 205. člen ZPP v 3. točki 1. odstavka določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se tako postopek prekine po samem zakonu in ne po odredbi sodišča, ki lahko odredi prekinitev postopka po določbah 206. člena ZPP. Glede na to, da gre za prekinitev postopka po samem zakonu, pritožbenih navedb o tem, da ni razlogov za prekinitev postopka, ni mogoče upoštevati, saj je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 84, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 102. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše racionalizacije poslovanja in zniževanja stroškov ter združitve delovnih nalog sprejela določene ukrepe in reorganizirala poslovanje tako, da je določene naloge prerazporedila med preostale zaposlene. K temu so toženo stranko prisilile razmere na trgu, zmanjšan obseg dela, zmanjšanje naročil, izgube kupcev in podobno. Posledično se je zmanjšala potreba po delu na rezalki, na kateri je delo opravljal tožnik, saj lahko to delo glede na tekoče potrebe poleg svojega dela opravijo drugi zaposleni. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Po določbi četrtega odstavka 91. člena ZIS se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo. V prehodni določbi 49. člena ZIS-C je določeno, da delodajalci in delojemalci uskladijo panožno kolektivno pogodbo z določbami četrtega odstavka 29. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, ki bo upošteval novo izhodišče zbiranja napitnine v prvem odstavku 91. člena ZIS in sledil napotku iz četrtega odstavka 91. člena ZIS, torej, da se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Kljub dejstvu, da v prehodnem obdobju šestih mesecev niso bile sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti oz. podjetja, na podlagi katerih bi bili ti kriteriji določeni, in da je to bilo storjeno šele v novembru 2011, ni mogoče za obdobje od uveljavitve novele ZIS-C do sprejema podjetniške kolektivne pogodbe upoštevati drugačnega načina delitve napitnin od tistega, ki je bil predmet kolektivnega dogovora v novembru 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka še naprej, do sklenitve novega dogovora, v celoti upoštevala (stari) Začasni dogovor. Pritožbeno sodišče se strinja s takšnim stališčem, saj so bili kriteriji za razdelitev napitnine prepuščeni kolektivnemu dogovarjanju in sodišče ne sme samo določiti kriterijev, ki so v pristojnosti strank kolektivnih pogodb. Šlo bi za arbitrarni poseg v pravice strank kolektivne pogodbe pri toženi stranki, za katerega ni podlage v določbah ZIS-C. Zato je zmotno stališče tožnikov v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo namena ZIS-C ter da je potrebno uporabiti osnovo, kot jo določa ZIS-C, vendar z uporabo meril za delitev, kot jih določa Začasni dogovor (ki je določal napitnino le za krupjeje in pit bosse), ki pa je bil sprejet pred novelo ZIS-C.
ZPIZ-1 člen 89, 89/1, 90, 90/1, 90/2, 90/4, 98, 98/2. ZJU člen 16, 16/3.
invalid III. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - nadomestilo
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo denarnega nadomestila na podlagi določila v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki sta jo sklenila tožnik in tožena stranka, s katero se je tožena stranka kot delodajalec zavezala tožniku izplačevati od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu v svoje breme denarno nadomestilo v višini 100 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Takšno nadomestilo bi bila dolžna tožena stranka tožniku izplačevati le v primeru, če po zaključku poklicne rehabilitacije ne bi opravljal dela in zanj prejel plačila. Tožnik pa je v času poklicne rehabilitacije delal, za svoje delo je dobil izplačano plačo, poleg tega pa mu je bilo v tem času priznano tudi nadomestilo v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, kar je določal drugi odstavek 89. člena ZPIZ-1. Tožnik je s tem delom nadaljeval tudi po zaključku poklicne rehabilitacije, za to delo je prejemal plačilo, poleg tega pa mu je bilo s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za to obdobje priznano tudi nadomestilo plače v višini 20 % invalidske pokojnine. Drugačna razlaga te pogodbene določbe, ki jo uveljavlja tožnik (torej, da je za obdobje od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem, ustreznem delovnem mestu tudi glede na pridobljeno strokovno izobrazbo upravičen do 100 % nadomestila kljub temu, da je v tem obdobju delal, prejel plačo za opravljeno delo in še nadomestilo v višini 20 % invalidske pokojnine s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), bi bila tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena ZJU. Po tej določbi delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Zato navedeno določilo pogodbe o poklicni rehabilitaciji ne predstavlja temelja za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006395
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 148, 236, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča - odpoved pričanju - goljufija - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločitve posameznika, ki mu zakon daje pravico, da v postopku ne izpoveduje, bodisi kot obdolženec ali kot privilegirana priča, ni dopustno dokazno ovrednotiti. Z navedeno razlago pa je sodišče dokazno ocenilo ravnanje priče, da se posluži zakonske bonitete in ne njene izpovedbe, ki je glede na sprejeto odločitev, sploh ni podala. S tem pa je njeno ravnanje celoto utemeljilo v obdolženčevo škodo torej, da njegovega zagovora o sporu priča ni potrdila, čeprav bi bilo logično pričakovati, da bo pričala, če bi spor med njima zares obstajal. Z drugimi besedami to pomeni, da je obdolženčeva žena, čeprav v postopku ni pričala, pravzaprav postala obremenilna priča.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 177/, 117/3, 120, 120/, 120/2. ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171. ZPIZ-1 člen 252.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - procesni rok - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za vložitev tožbe je procesni rok, zato je vrnitev v prejšnje stanje dopustna, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZPP, torej, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno in če je utemeljen. Zaradi zmotnega materialno pravnega stališča, da rok za vložitev tožbe predstavlja materialno pravni rok in zato vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožniku (novinarju) je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi določenega dne neskrbno ravnal z zaupanimi dokumenti (diplomatsko depešo) in nepooblaščeno razkril vsebino določenega članka ter zavajal javnost z neresničnimi trditvami v članku. Diplomatska depeša ni bila določena kot poslovna skrivnost tožene stranke, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Med strankama niti ni bilo sporno, da podatki iz diplomatske depeše niso bili določeni kot tajni. Tožena stranka pa v tem sporu tudi ni zatrjevala, da bi konkretne podatke iz diplomatske depeše sama določila za poslovno skrivnost. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi ni konkretnih navedb o domnevni škodi, ki naj bi toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožnika. Zato tožniku ni mogoče očitati kršitve poslovne skrivnosti po določbah 36. člena ZDR in 39. člena ZGD-1 in je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku dokazana kršitev obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, napačen. Tožnik je imel na podlagi prvega odstavka 39. člena Ustave RS pravico javnosti posredovati svoje mnenje o dogajanju, za katerega je obstajal interes javnosti, ne glede na to, ali je sporni zapis vseboval tudi neresnične trditve. V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih se z gotovostjo ve, da so resnična. Zato drugi očitek v izredni odpovedi ostaja v mejah dopustnega novinarskega izražanja in kot tak ni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V preostalem nespremenjenem delu pa je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost stranke – pravniški državni izpit – vložitev izrednega pravnega sredstva – pooblastilo odvetniku – rok za vložitev revizije – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna.
Zaveza sedaj pokojne, da podarjenega ji premoženja ne bo odtujila osebi, ki ni njen ožji družinski član, je čisto osebna zaveza, ki dedičev ne zavezuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023354
KZ-1 člen 20, 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-5. ZKP člen 60, 144, 144-6, 269, 269/1, 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-3, 277/1-4, 277/2, 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 434, 434/1, 435, 435/1. OZ člen 132, 183.
kazniva dejanja zoper pravni promet – posebni primeri ponarejanja listin – oškodovanec kot tožilec – zavrženje ovadbe – pravica začeti kazenski pregon – lastnost oškodovanca – prekršitev ali ogrožanje osebne ali premoženjske pravice oškodovanca – občina kot nosilec pravic – ugled in dobro ime pravne osebe – pravica do izključne uporabe uradnih znakov, simbolov, pečatov, znamenj – poseg v osebne pravice oškodovanca kot tožilca – opis dejanja v obtožnem predlogu – konkretiziranost obtožnega očitka – zavrženje obtožnega predloga – ustavitev postopka – okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon – formalni preizkus obtožnega akta – vrnitev obtožnega predloga v popravo – materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta – utemeljen sum – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sklepa
Ker je občina nedvomno nosilka osebnih pravic, kot sta ugled in dobro ime pravne osebe, ter ima izključno pravico do uporabe lastnih (uradnih) znakov in simbolov (pečatov, znamenj), je preozko stališče izpodbijanega sklepa, da z obdolžencem očitanima kaznivima dejanjema posebnega ponarejanja listin že načelno ni moglo priti do posega v osebne pravice oškodovanca, ki ima status subsidiarnega tožilca.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 246.
invalidnost - zaključek zdravljenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sta osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija dolžna napotiti zavarovanca na invalidsko komisijo, če ocenita, da ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, ki bi mu omogočilo tudi povrnitev njegove delovne zmožnosti, to pa morata storiti tudi, če je zavarovanec zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe neprekinjeno eno leto polni delovni čas, ali delovni čas, krajši od polnega. Pri tožniku gre za trajno zdravstveno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo, kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki se nanaša na to, da zdravljenje pri tožniku še ni zaključeno, dejanskega stanja glede stanja invalidnosti ni ugotavljalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.