zaupanje otroka v vzgojo in varstvo – določitev preživnine – določitev stikov – skupno starševstvo – stikovanje – stroški postopka
Sodna praksa predvideva skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med staršema.
Sodišče prve stopnje je skrbno uredilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter prazniki. V nobenem primeru pa sodišče ne more predvideti prav vsake posebnosti v letnem koledarju, morebitnega podaljšanja praznikov in počitnic, ker te padejo na en ali drugi dan v tednu ter drugih nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja ali celo banalnosti, kot so cestni zastoji ...), ki utegnejo spremeniti otrokov dnevni, tedenski ali drug ritem. Tega tudi ni treba. Stikovanje bo potekalo v največjo korist dečka takrat, ko bosta starša zmogla v takšnih situacijah s pogovorom in medsebojnim popuščanjem doseči dogovore.
ZFPPIPP člen 21, 359. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt prve prednostne razdelitve - prednostna terjatev - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - stečajni postopek - prijava terjatve - obrazloženost sklepa
Ali je terjatev navadna ali prednostna, je stvar odločanja v stečajnem postopku, in to v času, ko se odloča o razdelitvi (navadne) stečajne mase. Zato je stečajno sodišče tisto, ki mora (v primeru ugovorov) odločiti o tem, katere terjatve so prednostne ter zakaj so prednostne in ali se sporna terjatev plača v okviru prednostne razdelitve ali bo prišla na vrsto šele v okviru splošne razdelitve. Tega ne more črpati iz sodbe, s katero je bilo odločeno o obstoju te terjatve, ker se pravdno sodišče s tem ne ukvarja.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 221d, 221d/4, 221d/6.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – seznam navadnih terjatev – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – predložitev posodobljenega seznama terjatev
Dolžnik ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP že s tem, ko je predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložil seznam navadnih terjatev do dolžnika v skladu s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, saj naj ne bi obstajale nobene nove terjatve, ki bi se razlikovale od tistih, ki so navedene v dokumentaciji, priloženi k predlogu za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
nedovoljeni dokazi – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – izločitev dokazov – privilegirana priča – privilegirane priče – kazenska ovadba
Kazenska ovadba ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Pri zbiranju obvestil pa gre, nasprotno, za dejavnost uradnih oseb državnega organa, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določila drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča.
nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - zaslišanje oškodovanca
Tožnik je lahko duševne bolečine izkazal z lastnim zaslišanjem, saj gre za njegov subjektivni občutek, ki ga ambulantni izvid specialista psihiatra objektivizira, zato pritožba nima prav, da ne gre verjeti tožniku, da bi zaradi škodnega dogodka trpel kakšne duševne bolečine, glede na obisk pri psihiatru (17 dni po škodnem dogodku) pa je mogoč tudi zaključek o njihovem trajanju. Zaključek psihiatra, da je tožnikova simptomatika posledica stresnega dogodka, tudi ni zgolj pogojen.
Življenjske okoliščine se nenehno spreminjajo, vendar vsakršna drobna in posamična sprememba, še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
Pravila, urejena v ZFPPIPP v zvezi z razpolaganjem dolžnika v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, omogočajo odpravo posledic morebitnega razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki bi pomenilo zmanjšanje stečajne mase ali oškodovanje upnikov.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023374
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – ponoven predlog za alternativni način izvršitve kazni zapora
Stališče sodišča prve stopnje, da po tretjem in četrtem odstavku 12. člena ZIKS-1 sodišče odloča v primeru, ko istega predloga ni vsebinsko obravnavalo že prej, je nepravilno, saj take omejitve 12. člen ZIKS-1 in procesni ter materialni določbi iz 129.a člena ZKP oziroma 86. člena KZ-1 ne določajo. Obsojenec lahko tudi, ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, tak predlog vloži ponovno.
Navedeno pomeni, da sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja za alternativno izvršitev kazni zapora, in če presodi, da se okoliščine niso bistveno spremenile po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo že odločeno o predhodnem predlogu, lahko tak predlog tudi zavrže po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.
Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.
Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.
Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
URS člen 54. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 123, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
preživnina – tožbeni zahtevek – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Tožnik je sam vložil tožbo, v kateri je (ob tožbenem predlogu, naj sodišče deklici dodeli v vzgojo in varstvo mami) zahteval, naj se mu mesečna preživnina naloži od vložitve tožbe dalje, zato je sodišče (kljub višji preživnini, ki jo je določilo tako, da je (delno) upoštevalo tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe) ostalo znotraj postavljenega tožbenega zahtevka.
mesečna renta - zamudne obresti – oškodovanec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda – prekluzija - tožbeni zahtevek - res iudicata
Ne drži pritožbena trditev, da je bilo o temelju tega zahtevka že odločeno. Ker sta bili prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in višjega sodišča razveljavljeni, se pritožba na njiju ne more uspešno sklicevati.
zahteva za sodno varstvo - izrek odločbe o prekršku - opis dejanja v izreku odločbe - dajanje na trg - dostopnost na trgu
Dostopnost na trgu je že vsaka odplačna ali neodplačna dobava za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu EU, ne pa šele namestitev izdelka na prodajno polico v trgovini, kot je napačno zaključilo prvostopno sodišče. Ob tem, da izrek prekrška vsebuje konkretizacijo izdaje dobavnice v maloprodajo in je posledično tudi kraj storite naveden pravilno, takšna opredelitev (odplačne) dobave proizvodov s strani veleprodaje v maloprodajo nedvomno pomeni distribucijo za porabo takih proizvodov na trgu EU. Zato prvostopno sodišče napačno zaključuje, da bi konkretizacija morala pomeniti tudi navedbo trgovine in dejstva, da je bil sporni proizvod v prodajnem prostoru trgovine in namenjenem kupcem, kajti na ta način bi se, kar zadeva odgovornost za distribucijo tehnično oporečnih proizvodov, izključila celotna vmesna veriga distributerjev med proizvajalcem ali uvoznikom in zadnjim v verigi - kupcem na drobno.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - največja korist otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - začasen odvzem otroka - začasna dodelitev otroka tretji osebi - izvedba dokaza z izvedencem - založitev predujma za izvedenca - nevezanost sodišča na dokazne predloge strank
Za začasno zaupanje otroka tretji osebi mora biti verjetno izkazana nujnost takega ukrepa za preprečitev otrokove ogroženosti, kar pomeni, da mora biti verjetno izkazano, da je otrok ogrožen pri obeh (oz. pri kateremkoli) od staršev.
pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.