odgovornost za napake - posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti - napake izvršenega posla - jamčevalni zahtevki - prekluzivni rok za vložitev tožbe - sodno uveljavljanje pravice - pripravljenost odpraviti napake - zavajajoče ravnanje podjemnika - škoda na drugih dobrinah - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna škoda - kumulativno uveljavljanje zahtevkov
Če naročnik dokaže, da ga je podjemnik s svojim ravnanjem zavedel, da jamčevalnega zahtevka ni pravočasno uveljavil, je podjemnikovo sklicevanje na potek roka v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
Ob ustrezni skrbnosti in še sploh glede na obnašanje toženca, kot ga zatrjuje tožeča stranka (neodzivanje na klice, na pisne reklamacije, izogibanje, grožnje, žaljivo obnašanje ...), bi tožeča stranka tožbo morala vložiti v enem letu od (pisnega) grajanja napak.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne škode je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
Zahtevki tožeče stranke nimajo značilnosti refleksne škode, saj zatrjevana škoda ni nastala na drugih dobrinah tožeče stranke, temveč tožeča stranka zatrjuje obstoj škode zaradi zaupanja. Gre za posredno škodo, ki je zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake, temveč kumulativno z njimi. Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja pa mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
dopolnilni sklep - pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa - odločitev o pritožbenih stroških
Z dopolnilnim sklepom ni mogoče preizkušati pravilnosti lastne odločitve (v konkretnem primeru odločitve o pritožbenih stroških tožene stranke). Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Tožena stranka višjemu sodišču v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa očital ravno slednje, da je torej o njenih stroških odločilo nepravilno, ker ji ni priznalo vseh priglašenih pritožbenih stroškov, kar pa ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
trditvena podlaga – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo v sumarnem postopku – aktivna legitimacija upravnika – obratovalni stroški
Sodišče v sporih majhne vrednosti v okviru materialno procesnega vodstva na področju dejanskih navedb ne sme napeljati stranke, da popolnoma spremeni svoje prvotne navedbe, do česar pa bi uporaba materialno procesnega vodstva v obravnavanem primeru privedla, kar ni dopustno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
Življenjske okoliščine se nenehno spreminjajo, vendar vsakršna drobna in posamična sprememba, še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.
nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - zaslišanje oškodovanca
Tožnik je lahko duševne bolečine izkazal z lastnim zaslišanjem, saj gre za njegov subjektivni občutek, ki ga ambulantni izvid specialista psihiatra objektivizira, zato pritožba nima prav, da ne gre verjeti tožniku, da bi zaradi škodnega dogodka trpel kakšne duševne bolečine, glede na obisk pri psihiatru (17 dni po škodnem dogodku) pa je mogoč tudi zaključek o njihovem trajanju. Zaključek psihiatra, da je tožnikova simptomatika posledica stresnega dogodka, tudi ni zgolj pogojen.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023368
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 373, 402, 402/3, 510.
izbris obsodbe
V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.
Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.
Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.
Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
V skladu z določbo prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti, če se ti redno šolajo, a najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Okoliščina, da otrok s preživninskim zavezancem nima stikov in zakaj jih nima, na preživninsko obveznost ne more vplivati.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo – določitev preživnine – določitev stikov – skupno starševstvo – stikovanje – stroški postopka
Sodna praksa predvideva skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med staršema.
Sodišče prve stopnje je skrbno uredilo stike med daljšimi in krajšimi počitnicami ter prazniki. V nobenem primeru pa sodišče ne more predvideti prav vsake posebnosti v letnem koledarju, morebitnega podaljšanja praznikov in počitnic, ker te padejo na en ali drugi dan v tednu ter drugih nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja ali celo banalnosti, kot so cestni zastoji ...), ki utegnejo spremeniti otrokov dnevni, tedenski ali drug ritem. Tega tudi ni treba. Stikovanje bo potekalo v največjo korist dečka takrat, ko bosta starša zmogla v takšnih situacijah s pogovorom in medsebojnim popuščanjem doseči dogovore.
mesečna renta - zamudne obresti – oškodovanec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda – prekluzija - tožbeni zahtevek - res iudicata
Ne drži pritožbena trditev, da je bilo o temelju tega zahtevka že odločeno. Ker sta bili prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in višjega sodišča razveljavljeni, se pritožba na njiju ne more uspešno sklicevati.
ZFPPIPP člen 19, 20, 72, 72/1, 277, 277/4, 277/4-2, 302, 302/4. ZPP člen 182, 182/3, 291, 291/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prerekana terjatev in ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja terjatve v pravdnem postopku – prijava terjatve – eventualna kumulacija zahtevkov v stečajnem postopku – pravni interes za vložitev tožbe – meje pravnomočnosti sodbe – stanje na dan zaključka glavne obravnave – objektivno novo dejstvo – problem prehoda s hipoteko obremenjenega premoženja iz ene stečajne mase v drugo – pravica do izjave
V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP.
Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna.
Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
Pravila, urejena v ZFPPIPP v zvezi z razpolaganjem dolžnika v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, omogočajo odpravo posledic morebitnega razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki bi pomenilo zmanjšanje stečajne mase ali oškodovanje upnikov.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 337.
podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnost no stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog / obročno plačilo sodne takse, sodišče pa odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka. To pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala.
postopek v sporih majhne vrednosti – materialno dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi – domneva umika dokaznih predlogov – vabilo na narok – popravni sklep
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist.