trditvena podlaga – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo v sumarnem postopku – aktivna legitimacija upravnika – obratovalni stroški
Sodišče v sporih majhne vrednosti v okviru materialno procesnega vodstva na področju dejanskih navedb ne sme napeljati stranke, da popolnoma spremeni svoje prvotne navedbe, do česar pa bi uporaba materialno procesnega vodstva v obravnavanem primeru privedla, kar ni dopustno.
URS člen 54. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 123, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
preživnina – tožbeni zahtevek – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Tožnik je sam vložil tožbo, v kateri je (ob tožbenem predlogu, naj sodišče deklici dodeli v vzgojo in varstvo mami) zahteval, naj se mu mesečna preživnina naloži od vložitve tožbe dalje, zato je sodišče (kljub višji preživnini, ki jo je določilo tako, da je (delno) upoštevalo tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe) ostalo znotraj postavljenega tožbenega zahtevka.
nedovoljeni dokazi – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – izločitev dokazov – privilegirana priča – privilegirane priče – kazenska ovadba
Kazenska ovadba ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Pri zbiranju obvestil pa gre, nasprotno, za dejavnost uradnih oseb državnega organa, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določila drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča.
izbris pravne osebe iz sodnega registra po izdaji sodbe in po vložitvi pritožbe
Tožeča stranka je torej bila izbrisana iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP po izdaji izpodbijane sodbe prve stopnje in po vložitvi (predložene) pritožbe tožeče stranke. Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem (ali drugem postopku), in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, pa ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – način ugotovitve vrednosti – ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin – ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Na podlagi podatkov GURS (iz leta 2010) nikakor ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelala cenilka na dan cenitve (aprila 2014), kar pomeni, da je takšna primerjava vrednosti neprimerljiva.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 221d, 221d/4, 221d/6.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – seznam navadnih terjatev – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – predložitev posodobljenega seznama terjatev
Dolžnik ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP že s tem, ko je predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložil seznam navadnih terjatev do dolžnika v skladu s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, saj naj ne bi obstajale nobene nove terjatve, ki bi se razlikovale od tistih, ki so navedene v dokumentaciji, priloženi k predlogu za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023368
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 373, 402, 402/3, 510.
izbris obsodbe
V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - največja korist otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - začasen odvzem otroka - začasna dodelitev otroka tretji osebi - izvedba dokaza z izvedencem - založitev predujma za izvedenca - nevezanost sodišča na dokazne predloge strank
Za začasno zaupanje otroka tretji osebi mora biti verjetno izkazana nujnost takega ukrepa za preprečitev otrokove ogroženosti, kar pomeni, da mora biti verjetno izkazano, da je otrok ogrožen pri obeh (oz. pri kateremkoli) od staršev.
odgovornost za napake - posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti - napake izvršenega posla - jamčevalni zahtevki - prekluzivni rok za vložitev tožbe - sodno uveljavljanje pravice - pripravljenost odpraviti napake - zavajajoče ravnanje podjemnika - škoda na drugih dobrinah - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna škoda - kumulativno uveljavljanje zahtevkov
Če naročnik dokaže, da ga je podjemnik s svojim ravnanjem zavedel, da jamčevalnega zahtevka ni pravočasno uveljavil, je podjemnikovo sklicevanje na potek roka v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
Ob ustrezni skrbnosti in še sploh glede na obnašanje toženca, kot ga zatrjuje tožeča stranka (neodzivanje na klice, na pisne reklamacije, izogibanje, grožnje, žaljivo obnašanje ...), bi tožeča stranka tožbo morala vložiti v enem letu od (pisnega) grajanja napak.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne škode je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
Zahtevki tožeče stranke nimajo značilnosti refleksne škode, saj zatrjevana škoda ni nastala na drugih dobrinah tožeče stranke, temveč tožeča stranka zatrjuje obstoj škode zaradi zaupanja. Gre za posredno škodo, ki je zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake, temveč kumulativno z njimi. Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja pa mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 47, 47/4, 51.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – nagrada za opravljeno cenitev – zahtevnost cenitve – kriteriji za presojo zahtevnosti cenitve
Zahtevnost cenitve se presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Ti kriteriji zadoščajo, da lahko sodišče napravi oceno izdelanega cenilnega mnenja.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 337.
podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnost no stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog / obročno plačilo sodne takse, sodišče pa odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka. To pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
preživnina otrok – potrebe bolnega otroka – otroški dodatek
Zmožnosti staršev in potrebe otrok so zelo različne, tako tudi prisojene preživnine. Višine se začno pri skoraj simboličnih preživninah v primeru bolnih, za delo nesposobnih, trajno brezposelnih zavezancev brez premoženja ali takšnih, ki so na prestajanju zaporne kazni (to so takšne preživnine, kakršno bi bil pripravljen plačevati pritožnik), in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih in visokih do nadstandardnih preživnin. Vse te skupaj tvorijo neko povprečje v državi, ki pa pri določanju konkretne preživnine v konkretnem primeru ne daje nobene pravno pomembne informacije.
Glede na ugotovitve o življenjskem slogu tožnika in družine, o visokih finančnih transakcijah, o poslovanju z gotovino, o deležih v gospodarskih družbah, o lastništvu avtomobilov in plovil ter depozitih, v katere višje sodišče ne dvomi, je prepričano, da tožnik zmore kriti po 480,00 EUR potreb vsakega od svojih petih otrok in da je do razpada življenjske skupnosti kril najmanj toliko. Prav zato je višje sodišče prepričano, da bo pritožnik kot skrben in požrtvovalen oče, ko bo sprejel dejstvo, da je preživnina namenjena za preživljanje otrok (četudi se nakazuje na osebni račun matere), lahko sprejel tudi njeno višino.
OZ člen 6, 6/1, 18, 18/2, 33, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 49, 86, 86/1, 92, 94, 95, 99, 99/2, 112, 112/2, 114, 115, 190. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 212, 215, 286, 337, 337/1.
razveza predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba vrednosti nepremičnine - vlaganja - običajno poslovno tveganje - bistvena zmota - zastaranje zahtevka - uporabnina
Skladno z drugim odstavkom 112. člena OZ razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Pri odločanju o zahtevi za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sodišče skladno z 114. členom OZ zraven namena pogodbe upošteva tudi tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste, pri čemer pazi tudi na uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.
Pritožba izpodbija sklep, s katerim ni bilo odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pač pa o zavrženju nepopolne pritožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje od pritožnice pravilno terjalo sodno takso za pritožbo.