KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023368
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 373, 402, 402/3, 510.
izbris obsodbe
V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.
OZ člen 6, 6/1, 18, 18/2, 33, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 49, 86, 86/1, 92, 94, 95, 99, 99/2, 112, 112/2, 114, 115, 190. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 212, 215, 286, 337, 337/1.
razveza predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba vrednosti nepremičnine - vlaganja - običajno poslovno tveganje - bistvena zmota - zastaranje zahtevka - uporabnina
Skladno z drugim odstavkom 112. člena OZ razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Pri odločanju o zahtevi za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sodišče skladno z 114. členom OZ zraven namena pogodbe upošteva tudi tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste, pri čemer pazi tudi na uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.
odgovornost za napake - posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti - napake izvršenega posla - jamčevalni zahtevki - prekluzivni rok za vložitev tožbe - sodno uveljavljanje pravice - pripravljenost odpraviti napake - zavajajoče ravnanje podjemnika - škoda na drugih dobrinah - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - posredna škoda - kumulativno uveljavljanje zahtevkov
Če naročnik dokaže, da ga je podjemnik s svojim ravnanjem zavedel, da jamčevalnega zahtevka ni pravočasno uveljavil, je podjemnikovo sklicevanje na potek roka v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
Ob ustrezni skrbnosti in še sploh glede na obnašanje toženca, kot ga zatrjuje tožeča stranka (neodzivanje na klice, na pisne reklamacije, izogibanje, grožnje, žaljivo obnašanje ...), bi tožeča stranka tožbo morala vložiti v enem letu od (pisnega) grajanja napak.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne škode je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
Zahtevki tožeče stranke nimajo značilnosti refleksne škode, saj zatrjevana škoda ni nastala na drugih dobrinah tožeče stranke, temveč tožeča stranka zatrjuje obstoj škode zaradi zaupanja. Gre za posredno škodo, ki je zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z uveljavitvijo zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake, temveč kumulativno z njimi. Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja pa mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
mesečna renta - zamudne obresti – oškodovanec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda – prekluzija - tožbeni zahtevek - res iudicata
Ne drži pritožbena trditev, da je bilo o temelju tega zahtevka že odločeno. Ker sta bili prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in višjega sodišča razveljavljeni, se pritožba na njiju ne more uspešno sklicevati.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
ZFPPIPP člen 21, 359. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt prve prednostne razdelitve - prednostna terjatev - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - stečajni postopek - prijava terjatve - obrazloženost sklepa
Ali je terjatev navadna ali prednostna, je stvar odločanja v stečajnem postopku, in to v času, ko se odloča o razdelitvi (navadne) stečajne mase. Zato je stečajno sodišče tisto, ki mora (v primeru ugovorov) odločiti o tem, katere terjatve so prednostne ter zakaj so prednostne in ali se sporna terjatev plača v okviru prednostne razdelitve ali bo prišla na vrsto šele v okviru splošne razdelitve. Tega ne more črpati iz sodbe, s katero je bilo odločeno o obstoju te terjatve, ker se pravdno sodišče s tem ne ukvarja.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077948
ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 69, 73. ZOR člen 218, 388, 392, 392/3. ZPP člen 184.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – denacionalizacijski zavezanec – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – zakonska obveznost – pravočasnost tožbe – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – odstop zadeve pristojnemu sodišču – zastaranje – pretrganje zastaranja – varovanje zastaralnega roka – sprememba tožbe – sprememba načina izpolnitve iste obveznosti – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni bila zavezanec po materialnem pravu (ker vrnitev v naravi ni bila mogoča, odškodnino za takšno premoženje pa je upravičenec izrecno zahteval od tožene stranke) in tega položaja tudi s sklenitvijo pravnega posla (poravnave) ni mogla pridobiti.
Okoliščina, v kakšni obliki je tožeča stranka izpolnila toženkino obveznost za odločitev ni relevantna. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno, ali je bila za obveznost tožene stranke izdana upravna odločba, saj 218. člen ZOR zahteva le, da tožeča stranka izpolni, kar bi bila tožena stranka dolžna storiti po zakonu (in ne npr. na podlagi odločbe).
V predmetni zadevi ne gre za zahtevek iz naslova denacionalizacije, temveč za obogatitveni zahtevek, ki se v skladu s 6. členom ZDen (glede na to, da situacija, ko subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec, namesto dejanskega zavezanca izpolni njegovo obveznost, v ZDen ni urejena) presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Slednja pa omejitev, kot veljajo v ZDen in na katere se sklicuje pritožnica, ne vsebujejo.
Življenjske okoliščine se nenehno spreminjajo, vendar vsakršna drobna in posamična sprememba, še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.
Pravila, urejena v ZFPPIPP v zvezi z razpolaganjem dolžnika v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, omogočajo odpravo posledic morebitnega razpolaganja dolžnika s premoženjem, ki bi pomenilo zmanjšanje stečajne mase ali oškodovanje upnikov.
izbris pravne osebe iz sodnega registra po izdaji sodbe in po vložitvi pritožbe
Tožeča stranka je torej bila izbrisana iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP po izdaji izpodbijane sodbe prve stopnje in po vložitvi (predložene) pritožbe tožeče stranke. Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem (ali drugem postopku), in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, pa ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 337.
podredni predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnost no stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog / obročno plačilo sodne takse, sodišče pa odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka. To pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023374
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – ponoven predlog za alternativni način izvršitve kazni zapora
Stališče sodišča prve stopnje, da po tretjem in četrtem odstavku 12. člena ZIKS-1 sodišče odloča v primeru, ko istega predloga ni vsebinsko obravnavalo že prej, je nepravilno, saj take omejitve 12. člen ZIKS-1 in procesni ter materialni določbi iz 129.a člena ZKP oziroma 86. člena KZ-1 ne določajo. Obsojenec lahko tudi, ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, tak predlog vloži ponovno.
Navedeno pomeni, da sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja za alternativno izvršitev kazni zapora, in če presodi, da se okoliščine niso bistveno spremenile po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo že odločeno o predhodnem predlogu, lahko tak predlog tudi zavrže po tretjem odstavku 129.a člena ZKP, če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni.
nedovoljeni dokazi – pregled predala pred sovoznikovim sedežem – pričakovana zasebnost v vozilu
Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 221d, 221d/4, 221d/6.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – seznam navadnih terjatev – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – predložitev posodobljenega seznama terjatev
Dolžnik ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP že s tem, ko je predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložil seznam navadnih terjatev do dolžnika v skladu s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, saj naj ne bi obstajale nobene nove terjatve, ki bi se razlikovale od tistih, ki so navedene v dokumentaciji, priloženi k predlogu za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave.
trditvena podlaga – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo v sumarnem postopku – aktivna legitimacija upravnika – obratovalni stroški
Sodišče v sporih majhne vrednosti v okviru materialno procesnega vodstva na področju dejanskih navedb ne sme napeljati stranke, da popolnoma spremeni svoje prvotne navedbe, do česar pa bi uporaba materialno procesnega vodstva v obravnavanem primeru privedla, kar ni dopustno.
Pritožba izpodbija sklep, s katerim ni bilo odločeno o predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pač pa o zavrženju nepopolne pritožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje od pritožnice pravilno terjalo sodno takso za pritožbo.
ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - neprerekano dejstvo - prerekanje dejstev izhaja iz predhodnih vlog - zatrjevanje negativnih dejstev - prevalitev procesnega trditvenega in dokaznega bremena - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje - preverjanje resničnosti trditev - pravica do izjavljanja v postopku
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka prerekala temelj in višino terjatve le z navedbo negativnih dejstev (da verodostojnih listin ni prejela, da se do njihove vsebine ne more opredeliti, da ne ve, na katero pravno razmerje se nanašajo, kaj je podlaga za njihovo izstavitev ...), in predlagala zaslišanje zakonite zastopnice tožene stranke. Sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo, ker tožena stranka v nadaljevanju podanih trditev tožeče stranke ni prerekala. Vendar dejstev ni mogoče šteti za priznana, v kolikor prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog. Neizvedbo predlaganega dokaza je zato sodišče prve stopnje nepravilno obrazložilo z drugim odstavkom 214. člena ZPP, po katerem se neprerekana dejstva ne dokazujejo).
Ker tožena stranka ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne v nadaljevanju postopka ni podala nobenih drugih trditev, trditvenega bremena glede temelja in višine tožbenega zahtevka ni izpolnila, zato predlaganega zaslišanja zakonite zastopnice tožene stranke sodišče ni bilo dolžno izvesti.