SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-3, 271/1-4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1, 366, 366/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev
Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
nepremičninsko posredovanje – nepremičninski posrednik – odgovornost nepremičninskega posrednika – dolžnost opozoriti na odsotnost gradbenega dovoljenja – nastanek škode
Tožnika v času nakupa nista bila seznanjena z dejstvom, da hiša, ki sta jo kupovala, nima gradbenega dovoljenja. Dolžnost nepremičninskega posrednika je, da stranko jasno in razumljivo pisno opozori na takšno napako (prvi odstavek 23. člena ZNPosr). Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo. Tožena stranka ne zatrjuje, da je svojo dolžnost opravila v skladu z zakonom, zato za škodo, ki nastane v posledici takšne napake, odgovarja.
Zakon opredeljuje izpolnitveni čas odškodninske obveznosti z nastankom škode (165. člen OZ). Trenutek škode ni definiran in ga je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Če gre za zmanjšanje premoženja škoda nastane, ko pride do zmanjšanja. Ta trenutek je objektivno zaznaven in je v konkretnem povezan s trenutkom, ko bosta tožnika denarna sredstva v vtoževanem znesku nakazala tistemu, ki bo zanju izdelal gradbeno dokumentacijo in bosta tudi plačala komunalni prispevek. Da bi že plačala omenjeni zadevi, tožnika ne trdita. Tožnika sta obravnavani postopek sprožila preuranjeno.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga – pravni interes za vodenje postopka – pogoji za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – pogojna obsodba
Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom.
Vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka.
ZIZ člen 15, 38c, 38c/2, 293. ZJSRS člen 28, 28/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1.
stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - zahteva za povrnitev stroškov - dokončen obračun - odločanje po uradni dolžnosti - potrebnost stroškov - neizveden rubež - poskus rubeža - nagrada za izvršitelja - stroški pridobitve podatkov - zahteva, da o obračunu stroškov odloči sodišče - sodni stroški - oprostitev plačila sodnih stroškov - umik predloga za izvršbo - preklic rubeža - namen določbe
Sodišče mora o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in je plačnik teh stroškov sodišče.
Ker je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena štiri dni pred načrtovanim rubežem, ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža.
zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi prisodi le, ko gre za takšno zmanjšanje, ki je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali ko to opravičujejo posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077963
ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave – obrnjeno dokazno breme – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – obveznost prizadevanja – neobstoj vzročne zveze – predpostavke odškodninske odgovornosti – trditveno in dokazno breme – pravica do obravnavanja – kontradiktornost
Eden izmed uveljavljenih in strokovno utemeljenih načinov ugotavljanja vrednosti premoženja je tudi javno zbiranje ponudb. Informacija o prodaji je bila objavljena v različnih medijih, zato so imeli zainteresirani kupci možnost izvedeti za prodajo delnic.
Nezadostne so trditve tožeče stranke v smeri, da je zaradi premajhne aktivnosti in po njenih trditvah nepravilne prodaje spornega deleža tožeči stranki nastala zatrjevana škoda.
Na tožnici je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši kupci obstajali in s tem izkaže vzročno zvezo med neskrbno izvedbo prodaje, da bi tudi realno, ne le teoretično, bilo mogoče doseči boljšo ceno, in s tem nastalo škodo. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer obstaja množica kupcev, ki bodo pripravljeni plačati ocenjeno vrednost, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj obstajali kupci, ki bi bili pripravljeni plačati ocenjeno vrednost.
Čeprav tožena stranka ni imela druge možnosti za zavarovanje svojih pravnih interesov, kot da je v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitvene pravice na nepremičninah, glede katerih je bilo kasneje ugotovljeno, da na njih obstaja izločitvena pravica drugih upnikov, teh navedb in okoliščin ni mogoče šteti kot takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče tožeči stranki pripisati krivdo za povzročitev pravdnih stroškov in o celotnih stroških postopka odločati po načelu krivde. Tožena stranka bi namreč lahko: 1. ugovarjala obstoju izločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar kot sama navaja v pritožbah, je ocenila, da bi to bilo z vidika varovanja njenih pravnih koristi brez učinka, zato tako ni ravnala; 2. po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na nepremičninah, naštetih v I. točki izreka sodbe prve stopnje; ali 3. takoj po vložitvi tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, s čimer bi se izognila obveznosti povračila pravdnih stroškov tožeče stranke in bi celo bila upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov s strani tožeče stranke.
najemna pogodba – poslovni prostori – odklop električne energije – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – ugovor krajevne pristojnosti
Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064901
SPZ člen 96. OZ člen 193, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba tuje stvari – stanovanjski stroški – stroški zavarovanja – zamuda – razlogi – dokazna ocena
Ker sodba kljub nasprotujočima stališčema strank nima razlogov o tem, kdaj je toženec prišel v zamudo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vloga v tujem jeziku – pritožba – pravno sredstvo – nepopolna vloga – nerazumljiva vloga – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Vlogo (pritožbo) toženca, ki je napisana v angleškem jeziku, je treba obravnavati kot vlogo, ki ni popolna in jo je na podlagi 343. člena ZPP potrebno zavreči.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost odločitve o zavrnitvi predloga - saniranje napak - vezanost na pravnomočne odločitve - ponovni predlog - predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse - enkratna možnost vložitve predloga - res iudicata - nov predlog - spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve
Pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana.
Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča samo enkrat.
Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev (podredno obročno) plačilo sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožničin predlog le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu (ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu).
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064918
URS člen 39. OZ člen 134, 178.
prepoved posegov v človekove pravice – objava sodbe in opravičila – ugled – dobro ime – svoboda izražanja – širjenje neresničnih trditev o županu – župan
Ali je treba presojati zgolj naslov članka ali kontekst celotnega članka je odvisno od tega, kakšen je sporočilni pomen besedila oz. njegovega dela. Sporočilni pomen v obravnavani zadevi ni pomensko odprt, in prav izpostavljeni deli imajo negativno konotacijo, saj se pravno osebo, ki mora zastopati javne interese oz. interese občanov, prikazuje kot samovoljno, neetično, koruptivno - delujočo le v korist posameznikov, čeprav za to ni nikakršnih indicev ali dokazov. V članku so sporne izjave zapisane kot dejstva, toženka pa ni izkazala, da je utemeljeno verjela v resničnost očitanega. Njeno ravnanje tako presega mejo dopustnega izvrševanja pravice do svobode izražanja, zato je poseg v to pravico utemeljen.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – dokaz o dolžnikovi lastnini
V primeru odločanja o zahtevku v petem odstavku 168. člena ZIZ gre lahko za spor o stvarni pravici kot predhodnem vprašanju vpisa v zemljiško knjigo. Ker je v zadevi šest toženih strank, le ena pa je pravna oseba, je glede na vrsto spora pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 481. člena ZPP).
Vsebina izpodbijanega sklepa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta elaborata geodetskih storitev za vpis stavb v kataster stavb in za evidentiranje parcelacije parcel in določitve zemljišča pod stavbo, ki ju je izdelal sodni izvedenec za geodezijo, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in pa zahteva naložena Geodetski upravi RS, da v roku enega meseca spremembe v zemljiškem katastru ter katastru stavb evidentira. Ker pritožnica te odločitve oziroma ugotovitev, ki jih je v zvezi z njo podalo sodišče prve stopnje, ne izpodbija ustrezno, navedbe, ki jih je v pritožbi podala, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne, zaradi česar pritožba ni utemeljena.
Sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, četudi po obrokih, tudi po presoji sodišča druge stopnje, sama po sebi še ne povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zaradi česar objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan.
Vendar pa tožeča stranka tudi trdi, da je bila tožena stranka ustanovljena z namenom preprečiti upnikom tožeče stranke, da bi se lahko poplačali iz premoženja, ki je predmet tega spora, in da namen izpodbijanega posla ni bil prenos lastninske pravice proti plačilu kupnine, temveč skrivanje premoženja pred upniki. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z namenom izigrati upnike, v nasprotju z moralnimi načeli, kar pomeni nedopustno kavzo. V tej smeri sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja.