prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0082069
SZ člen 111. ZPP člen 7, 337, 337/1. ZZD člen 227. ZTLR člen 28, 28/2. Zakon o lastnini na delih stavb člen 2, 2/3, 3, 3/1. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – pravni naslov za prenos lastninske pravice – veriga pravih poslov – dobroverna posest – nemotena posest – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – preoblikovanje pravice uporabe – lastninjenje – razpravno načelo – trditveno breme – pritožbena novota
Po stališču novejše sodne prakse je nedobroveren le tisti posestnik, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti, dobre vere (opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastništvu) pa ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke. Dejstvo, da tožnica ni imela prve kupoprodajne pogodbe, samo po sebi tako ne more ovreči dobrovernosti njene posesti, kakor tudi ne dejstvo, da ne pozna okoliščin prenosa ustreznih upravičenj s toženkine pravne prednice na investitorja stavbe. Ni bilo namreč podlage za razumen dvom o tem, da je investitor imel ustrezna upravičenja za prodajo stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki jih je zgradil. Še manj podlago za zaključek o nedobroverni posesti predstavlja dejstvo, da tožnica ni bila vknjižena kot lastnica.
Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.
preuranjena odločitev – primeren rok – prošnja za podaljšanje roka – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – narok
Sodišče prve stopnje bi moralo dedičem postaviti realen rok za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Glede na nesporno voljo dedičev, da so te nepremičnine postale last C. C. in da želijo spoštovati voljo pokojne matere, pa v primeru, da na podlagi darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila s C. C., vknjižba lastninske pravice v korist C. C. ni mogoča, upoštevati voljo vseh dedičev in dediče po potrebi dodatno pozvati, da se izjasnijo, ali svoje dedne deleže A. A. in B. B. odstopata C. C. in ali jih ta sprejema. Po potrebi bi bilo zato smotrno opraviti narok in zadevo dokončno razčistiti, nato pa izdati temu ustrezen sklep.
ZIZ člen 15, 38c, 38c/2, 293. ZJSRS člen 28, 28/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/1.
stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - zahteva za povrnitev stroškov - dokončen obračun - odločanje po uradni dolžnosti - potrebnost stroškov - neizveden rubež - poskus rubeža - nagrada za izvršitelja - stroški pridobitve podatkov - zahteva, da o obračunu stroškov odloči sodišče - sodni stroški - oprostitev plačila sodnih stroškov - umik predloga za izvršbo - preklic rubeža - namen določbe
Sodišče mora o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in je plačnik teh stroškov sodišče.
Ker je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena štiri dni pred načrtovanim rubežem, ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojni zahtevek – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – eventualna kumulacija – oblikovalni (izpodbojni) zahtevek – povračilni zahtevek – identičnost zahtevka – vključenost zahtevkov – povezanost zahtevkov – zastavna pogodba – delnice – vrnitev delnic – denarno nadomestilo – genus – stvari, določene po vrsti
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
izredno pravno sredstvo – revizija – rok za vložitev revizije – pravočasnost revizije – spori za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – sodne počitnice – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Nujne zadeve, v katerih sodišče opravlja naroke in odloča v času od 15. julija do 15. avgusta in v njih v tem času procesni roki tečejo, določa 83. člen ZS neodvisno od določb posameznih zakonov. ZMed res določa posebne (krajše) roke le za postopek pred sodiščem prve stopnje in pritožbeni postopek, ne pa tudi za vložitev revizije, vendar to ne pomeni, da je postopek objave popravke nujna zadeva v smislu 83. člena ZS le do pritožbenega postopka, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa ne več.
Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
Pritožbena trditev, da naj bi se pravdni stranki po vložitvi tožbe pogodili za plačilo le polovice s tožbo zahtevanega zneska, po vsebini predstavlja ugovor ugasle terjatve.
obnova postopka - obnovitveni razlog - stvarna legitimacija za postopek izdaje naloga za izpraznitev poslovnih prostorov - nova dejstva in dokazi - sklep o dedovanju - pogoj vzajemnosti - odgovor na pritožbo zoper sklep
Novega dejstva ne more predstavljati razveljavitvena odločba Vrhovnega sodišča, pač pa kvečjemu morebitna drugačna – nova dejstva, ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki bo izdan v ponovljenem zapuščinskem postopku. Če bi se izkazalo, da tožnica zaradi izostalega pogoja vzajemnosti ni dedno sposobna, bi šele to lahko predstavljalo osnovo za ocenjevanje pogojev za obnovo postopka.
Vprašanje stvarne legitimacije ni predhodno vprašanje, pač pa stvar materialnega prava, o katerem se odloči s sodbo. Če je bilo o njem napačno odločeno, gre za zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja obnovitvenega razloga.
Direktne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode.
Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064918
URS člen 39. OZ člen 134, 178.
prepoved posegov v človekove pravice – objava sodbe in opravičila – ugled – dobro ime – svoboda izražanja – širjenje neresničnih trditev o županu – župan
Ali je treba presojati zgolj naslov članka ali kontekst celotnega članka je odvisno od tega, kakšen je sporočilni pomen besedila oz. njegovega dela. Sporočilni pomen v obravnavani zadevi ni pomensko odprt, in prav izpostavljeni deli imajo negativno konotacijo, saj se pravno osebo, ki mora zastopati javne interese oz. interese občanov, prikazuje kot samovoljno, neetično, koruptivno - delujočo le v korist posameznikov, čeprav za to ni nikakršnih indicev ali dokazov. V članku so sporne izjave zapisane kot dejstva, toženka pa ni izkazala, da je utemeljeno verjela v resničnost očitanega. Njeno ravnanje tako presega mejo dopustnega izvrševanja pravice do svobode izražanja, zato je poseg v to pravico utemeljen.
kreditna pogodba – zaveza kot porok in plačnik – neposredno izvršljiv notarski zapis – identičnost terjatev
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
odgovor na tožbo – nezadostno število izvodov – zavrženje pritožbe – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.
vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.