ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – prednost pri poplačilu – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zamudne obresti – prednostno poplačilo zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški izvršilnega postopka
Določba 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izrecno govori le o davščinah, ne pa tudi o zamudnih obrestih, tako da že iz gramatikalne razlage določbe izhaja, da se kot prednostno poplača le znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot davščina, ki obremenjuje prodano nepremičnino, ne pa tudi pripadajoče zamudne obresti.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
osebni stečaj – procesna sposobnost – zastopanje – zakoniti zastopnik – stečajni upravitelj
Ker tožnika, ki je bil ob vložitvi tožbe v osebnem stečaju, ni zastopal stečajni upravitelj, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka v času, ko je tožeča stranka predlagala izvedbo dokaza, s tem dokazom ni več razpolagala, niti ni bila dolžna z njim razpolagati. Zato v obravnavanem primeru ne pride upoštev uporaba določila petega odstavka 227. člena ZPP, saj ni bilo ugotovljeno, da bi tožena stranka imela listine (tahografske izpise), na katere se sklicuje tožeča stranka, niti da bi proti prepričanju sodišča zanikala, da so listine pri njej.
stečajni postopek - kapitalsko posojilo - posojilna pogodba - razlaga zakonske določbe - širjenje pomena zakonske določbe - družbeniki posojilojemalca in posojilodajalca so iste osebe
Besedni zapis določb prvega in drugega odstavka 498. člena ZGD-1 jasno poudarja, da je za prekvalifikacijo posojila v kapitalskega ključno, da v vlogi posojilodajalca nastopa družbenik (prvi odstavek) oziroma da družbenik tretji osebi (posojilodajalcu) zagotovi zavarovanje za posojilo, ki ga tretji zagotovi družbi (drugi odstavek). Nobena od predpostavk v obravnavanem primeru ni uresničena.
Posojilo je zagotovila družba, ki ni družbenica posojilojemalke (čeprav so bili družbeniki posojilojemalke in posojilodajalke iste osebe).
Namenska razlaga lahko določa le pomen jezikovnih znakov glede na namen, ki ga ima pravno določila in ne more spreminjati oziroma širiti zunanje meje zakonske določbe, torej razširjati njene veljavnosti na tretje osebe, ki niso družbeniki družbe.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti kot neodplačna pogodba - sprememba tožbe po preteku roka za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka
Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.
nepremičninsko posredovanje – nepremičninski posrednik – odgovornost nepremičninskega posrednika – dolžnost opozoriti na odsotnost gradbenega dovoljenja – nastanek škode
Tožnika v času nakupa nista bila seznanjena z dejstvom, da hiša, ki sta jo kupovala, nima gradbenega dovoljenja. Dolžnost nepremičninskega posrednika je, da stranko jasno in razumljivo pisno opozori na takšno napako (prvi odstavek 23. člena ZNPosr). Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo. Tožena stranka ne zatrjuje, da je svojo dolžnost opravila v skladu z zakonom, zato za škodo, ki nastane v posledici takšne napake, odgovarja.
Zakon opredeljuje izpolnitveni čas odškodninske obveznosti z nastankom škode (165. člen OZ). Trenutek škode ni definiran in ga je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Če gre za zmanjšanje premoženja škoda nastane, ko pride do zmanjšanja. Ta trenutek je objektivno zaznaven in je v konkretnem povezan s trenutkom, ko bosta tožnika denarna sredstva v vtoževanem znesku nakazala tistemu, ki bo zanju izdelal gradbeno dokumentacijo in bosta tudi plačala komunalni prispevek. Da bi že plačala omenjeni zadevi, tožnika ne trdita. Tožnika sta obravnavani postopek sprožila preuranjeno.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2.
razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljno prisilno poravnavo – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – potrjena poenostavljena prisilna poravnava – odločanje o predlogu za stečaj – nadaljevanje postopka
Tako teorija kot sodna praksa sta že zavzeli stališče, da sodišče po (pravnomočnem) končanju postopka poenostavljene prisilne poravnave vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Kadar je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi) velja izpodbojna domneva, da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru to domnevo izpodbiti tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
Zavarovanec mora o nastalem zavarovalnem primeru zavarovalnico obvestiti. Zato je treba pritrditi pritožnici, da zavarovalnica ni mogla priti v zamudo, preden se tožnik ni izjasnil, ali zahteva izplačilo zavarovalnine iz naslova zavarovalne pogodbe AO+ zavarovanja ali iz naslova obveznega zavarovanja voznice.
Predpravdni stroški so za pravdo potrebni le ob izpolnjenem kriteriju neposredne zveze s predmetom spora.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojni zahtevek – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – eventualna kumulacija – oblikovalni (izpodbojni) zahtevek – povračilni zahtevek – identičnost zahtevka – vključenost zahtevkov – povezanost zahtevkov – zastavna pogodba – delnice – vrnitev delnic – denarno nadomestilo – genus – stvari, določene po vrsti
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
odgovor na tožbo – nezadostno število izvodov – zavrženje pritožbe – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Čeprav tožena stranka ni imela druge možnosti za zavarovanje svojih pravnih interesov, kot da je v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitvene pravice na nepremičninah, glede katerih je bilo kasneje ugotovljeno, da na njih obstaja izločitvena pravica drugih upnikov, teh navedb in okoliščin ni mogoče šteti kot takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče tožeči stranki pripisati krivdo za povzročitev pravdnih stroškov in o celotnih stroških postopka odločati po načelu krivde. Tožena stranka bi namreč lahko: 1. ugovarjala obstoju izločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar kot sama navaja v pritožbah, je ocenila, da bi to bilo z vidika varovanja njenih pravnih koristi brez učinka, zato tako ni ravnala; 2. po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na nepremičninah, naštetih v I. točki izreka sodbe prve stopnje; ali 3. takoj po vložitvi tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, s čimer bi se izognila obveznosti povračila pravdnih stroškov tožeče stranke in bi celo bila upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov s strani tožeče stranke.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
pobot - pobotna izjava - prejemna teorija - vročanje
Pri uporabi 312. člena OZ oz. ugotavljanju učinkovanja pobotne izjave je potrebno izhajati iz prejemne teorije. Kadar je izjava poslana naslovniku s priporočeno pošto, pa naslovnika ni doma, je pomembno, da je naslovniku omogočeno, da pošiljko prevzame naknadno, to pa je glede na pravila vročanja po pošti doseženo z obvestilom o prispeli pošiljki, ki ga obvešča, da pošiljko lahko prevzame na pošti. V konkretni zadevi toženec po podatkih spisa ni prerekal navedb, da mu je bila pobotna izjava poslana priporočeno po pošti 19.2.2015 in da poštne pošiljke glede na vsebino ovojnice ni dvignil. S tem mu je bilo omogočeno, da se s pošiljko seznani, pri čemer kakšnih ovir v tej zvezi toženec ni zatrjeval. Če je sam brez tehtnega razloga opustil seznanitev, čeprav je imel možnost zanjo, mu zdaj to ne more biti v korist, kot po drugi strani za tožnika kot pošiljalca, ki je ustrezno ravnal, ne more imeti negativnih posledic.
poenostavljena prisilna poravnava – nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v nepodaljšljivem roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, te ne dopolni.
Postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je v fazi, kot je obravnavana, ni mogoče podaljševati z namenom, da se doseže zahtevano soglasje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.