kreditna pogodba – zaveza kot porok in plačnik – neposredno izvršljiv notarski zapis – identičnost terjatev
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
pobot - pobotna izjava - prejemna teorija - vročanje
Pri uporabi 312. člena OZ oz. ugotavljanju učinkovanja pobotne izjave je potrebno izhajati iz prejemne teorije. Kadar je izjava poslana naslovniku s priporočeno pošto, pa naslovnika ni doma, je pomembno, da je naslovniku omogočeno, da pošiljko prevzame naknadno, to pa je glede na pravila vročanja po pošti doseženo z obvestilom o prispeli pošiljki, ki ga obvešča, da pošiljko lahko prevzame na pošti. V konkretni zadevi toženec po podatkih spisa ni prerekal navedb, da mu je bila pobotna izjava poslana priporočeno po pošti 19.2.2015 in da poštne pošiljke glede na vsebino ovojnice ni dvignil. S tem mu je bilo omogočeno, da se s pošiljko seznani, pri čemer kakšnih ovir v tej zvezi toženec ni zatrjeval. Če je sam brez tehtnega razloga opustil seznanitev, čeprav je imel možnost zanjo, mu zdaj to ne more biti v korist, kot po drugi strani za tožnika kot pošiljalca, ki je ustrezno ravnal, ne more imeti negativnih posledic.
poenostavljena prisilna poravnava – nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v nepodaljšljivem roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, te ne dopolni.
Postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je v fazi, kot je obravnavana, ni mogoče podaljševati z namenom, da se doseže zahtevano soglasje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
Tožena stranka z navedbo, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, ne more izpodbiti odločitve o pravdnih stroških (ob upoštevanju dejstva, da pritožbe zoper odločitev o glavni stvari ni vložila).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075624
ZOdvT člen 20, 20/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3103. ZPP člen 44, 44/3, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
obseg zapuščine - neveljavnost oporoke - uveljavljanje dveh zahtevkov - zahtevki nedenarne narave - vrednost spornega predmeta - stroški postopka - uspeh v pravdi - delni uspeh - nagrada za narok - odpoved zahtevka - zastopanje več strank
Uspeha strank zlasti pri nedenarnih zahtevkih, kakršna sta bila tožbena zahtevka v obravnavani zadevi, ni mogoče ocenjevati le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera
Tudi za izvedbo naroka, na katerem se postopek konča z odpovedjo zahtevka, odvetniku pripada nagrada za narok.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0082069
SZ člen 111. ZPP člen 7, 337, 337/1. ZZD člen 227. ZTLR člen 28, 28/2. Zakon o lastnini na delih stavb člen 2, 2/3, 3, 3/1. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – pravni naslov za prenos lastninske pravice – veriga pravih poslov – dobroverna posest – nemotena posest – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – preoblikovanje pravice uporabe – lastninjenje – razpravno načelo – trditveno breme – pritožbena novota
Po stališču novejše sodne prakse je nedobroveren le tisti posestnik, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti, dobre vere (opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastništvu) pa ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke. Dejstvo, da tožnica ni imela prve kupoprodajne pogodbe, samo po sebi tako ne more ovreči dobrovernosti njene posesti, kakor tudi ne dejstvo, da ne pozna okoliščin prenosa ustreznih upravičenj s toženkine pravne prednice na investitorja stavbe. Ni bilo namreč podlage za razumen dvom o tem, da je investitor imel ustrezna upravičenja za prodajo stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki jih je zgradil. Še manj podlago za zaključek o nedobroverni posesti predstavlja dejstvo, da tožnica ni bila vknjižena kot lastnica.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
odgovor na tožbo – nezadostno število izvodov – zavrženje pritožbe – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – oficiozni postopek – zavrnitev predloga upnika za uvedbo zapuščinskega postopka – stranke zapuščinskega postopka – upnik – imetnik terjatve do zapustnika – ločitev zapuščine – zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika in ne zahteva ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep, izdan v zapuščinskem postopku.
Terjatev tožnice temelji na pogodbi in je bil izveden dokazni postopek za ugotavljanje namena pogodbenih strank (ob samem sklepanju pogodbe). Zgolj osebe, ki so sklepale pogodbo, lahko izpovejo, kakšen je bil pogodbeni namen strank (ob sklepanju pogodbe).
Na narokih, kjer so se zasliševale priče, je tožnica imela prisotnega pooblaščenca. Ta bi lahko pričam postavil dodatna vprašanja, če je menil, da je to potrebno. Očitki, da sodišče pričam vprašanj glede konkretnih aktivnosti ni postavilo, tako ni na mestu.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavlačevanje postopka
Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.
V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.
odškodnina – očitek protipravnega ravnanja državnega organa – javna naročila – pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – tek roka za vložitev zahteve za revizijo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost – obvestilo o dodatnih informacijah
Upoštevaje besedilo 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je obvestilo o dodatnih informacijah z vidika teka roka za vložitev zahtevka za revizijo pravno upoštevano le, če se s tem obvestilom „spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije“. V konkretnem primeru pa je naročnik tožeči stranki z obvestilom le posredoval dodatne informacije, na podlagi katerih je predhodno sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsled česar ni utemeljeno stališče pritožnice, da je obvestilo naročnika ustrezalo kriterijem iz 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.
ZIZ člen 238f, 238f/6. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
odlog izvršbe – izvršitev odločbe o osebnih stikih – učinki začasne odredbe – začasna odredba izdana med postopkom v sporu iz razmerja med starši in otroki – odnos med izvršilnim postopkom in postopkom spremembe odločbe o stikih
Če je temu tako (ne glede na pritožbeno zatrjevan ugovor zoper sklep o zavarovanju, saj ugovor ne zadrži izvršitve sklepa; primerjaj 239. člen v zvezi z 9. členom ZIZ), je bil režim stikov od dne izdaje začasne odredbe naprej spremenjen oziroma podlaga za izvrševanje osebnih stikov začasno, v okviru trajanja začasne odredbe, ni več sedaj veljavni izvršilni naslov N 196/2011 temveč začasna odredba. Tu se vidi posebnost izvršbe za izvršitev stikov, kjer gre za trajno obveznostno razmerje.
Dejstvo je, da se v tem postopku odpira vprašanje izvršitve sklepov o denarni kazni (kar je očiten namen upnikove pritožbe), izterjava le-te pa ni dopustna, ker bi predstavljalo siljenje dolžnice k izvrševanju stikov z vsebino, kot je določena v izvršilnem naslovu oziroma v sklepu o izvršbi, kar pa glede na kasneje sprejeto začasno odločitev v postopku spremembe stikov začasno ni dopustno. Če stiki v času trajanja začasne odredbe ne bodo realizirani, bo sodišče v postopku zavarovanja izvajalo prisilo z denarno kaznijo.
kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – splošni pogoji pogodbe – izvedba transakcije brez predhodne avtorizacije tožeče stranke – splošno znano dejstvo pri prometu s plačilnimi karticami
Tožena stranka je s podpisom pogodbe sprejela zavezo, da bo pri sprejemu plačil s kartico X ravnala po navodilih, ki jih prejme od banke in so sestavni del te pogodbe.
Tožena stranka je Pogodbo kršila s tem, da ni pridobila avtorizacije za vsako od spornih transakcij od tožeče stranke, čeprav bi ji moralo biti znano, da avtorizacija predstavlja odobritev tožeče stranke k vsaki transakciji, ki ga prodajno mesto ne more in ne sme nadomestiti.
Pritožbena trditev, da naj bi se pravdni stranki po vložitvi tožbe pogodili za plačilo le polovice s tožbo zahtevanega zneska, po vsebini predstavlja ugovor ugasle terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075234
OZ člen 649. ZPP člen 8. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 9, 9-8, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - dokazni standard - prepričanje - gotovost
Nerazumljivo je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo z gotovostjo ugotoviti obstoj presežnih del, saj je pri vsebinskih odločitvah v pravdnem postopku potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, o katerem govorimo, ko o resničnosti določenega pravnorelevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke, ki mora že v izjavi o umiku tožbe (oziroma v zahtevi za povrnitev stroškov) izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.
Direktne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode.
Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti kot neodplačna pogodba - sprememba tožbe po preteku roka za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka
Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.