krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – deljena odgovornost – padec na vhodu v stavbo – mokra in gladka lesena deska
Tožnica je zelo dobro poznala vhod v prostore društva, saj je tja večkrat prišla, pa očitno pri hoji proti stopnišču ni gledala, kod stopa. To pomeni, da je bila pri hoji do vrat očitno nepazljiva, sicer bi morala, glede na dobro vidljivost in primerno obutev, opaziti leseno desko in jo, četudi zdrsljivo, ustrezno obvladati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.
služnost hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Zahtevek za prestavitev služnosti poti je utemeljen, če služnostni zavezanec dokaže, da bo pot po novi trasi manj obremenjevala služečo nepremičnino in da se s prestavitvijo poti ne bodo bistveno spremenili pogoji za izvrševanje služnosti.
civilni delikt - predpostavke - vzročna zveza - neustrezno zdravljenje - prosta presoja dokazov - ocena izvedenskega mnenja
Ocena izvedenskega mnenja, njegove strokovnosti, razumljivosti, zanesljivosti in prepričljivosti, je dokazna ocena, podvržena prosti presoji dokazov po 8. členu ZPP, in ne uporaba materialnega prava.
vzpostavitev etažne lastnine – predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – izvajanje katastrskih vpisov – strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Odločitev sodišča prve stopnje je skladna s strokovno podlago - elaboratom za izvedbo katastrskega vpisa, pri čemer zoper sklep, da je ta strokovna podlaga primerna za izvedbo katarskega vpisa, tudi ni bilo pritožbe (23. in 23.a člen ZVEtL), pravilno in zakonito pa je za vsak posamezni del stavbe določilo tudi lastnika – predlagateljico, ki se je izkazala z ustreznimi pravnimi naslovi (24. člen v zvezi s 3. do 5. členom ZVEtL).
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
SPZ člen 32, 35. ZPP člen 181, 225, 274, 425, 428, 428/1.
pravovarstveni interes – motenje posesti – rok za vložitev motenjske tožbe
Tako kot za vsako drugo sodno varstvo v sporih iz civilnih razmerij, mora tudi za posestno varstvo obstajati pravovarstveni interes; z vložitvijo tožbe mora tožeča stranka zasledovati neko pravno korist. Pravovarstveni interes za tožbo je podan, če ugoditev zahtevku za tožnika pomeni določeno pravno korist, ki je tožnik brez sodnega posredovanja ne bi mogel doseči. Pravni interes za dajatveno tožbo se domneva; izkazovati je treba le pravno korist za ugotovitveno tožbo. V primeru vložitve dajatvene motenjske tožbe je pravovarstveni interes podan že s tem, da zakon motenjsko tožbo predvideva in dopušča.
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPZS člen 43, 46. ZTLR člen 12. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – izvenknjižni prenos – odločba organa – garaža na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – pravica graditi – ustna pogodba – realizacija
Odločba z dne 13. 5. 1966 po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje, ki je imel po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Sicer je za oceno, ali je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na zemljišču, pomembno to, da je gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju pravne prednice toženke, ki je v ta namen z odločbo o dovoljenju gradnje dala zemljišče v uporabo, da si zgradi garažo, in kasneje izdala druga potrebna upravna soglasja. Enako pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravni prednik tožnice gradnjo dejansko izpeljal in to z lastnimi sredstvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku (sodba prvostopenjskega sodišča je bila v pritožbeno postopku delno razveljavljena v odločitvi, ki se nanaša na sodno razvezo in denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 ter posledično v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) pogodbo o zaposlitvi med strankama razvezalo z dnem prve (razveljavljene) odločitve in pri tem spregledalo, da je bila prva odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena v zavrnilnem delu, kar pomeni, da na to odločitev oziroma datum te odločitve ni mogoče vezati pravnih posledic. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem sprejema odločitve sodišča prve stopnje, izdane v novem postopku.
OZ člen 635, 635/1, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 285.
gradbena pogodba – plačilo opravljenega dela – uveljavljanje napak – pobotni ugovor – nasprotna tožba – obvestilo o napaki – prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Ustaljena sodna praksa je jasna: kadar se odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanje roki kot za ostale jamčevalne zahtevke. Če gre torej za škodo na stvari, ki je predmet pogodbe in jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, opravljenim v celoti znova, je povrnitev stroškov za odpravo napak eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Drugače pa je, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same in v teh primerih gre za odškodninski zahtevek po pravilu odškodninskega prava. Tako se izkaže, da so zahtevki pritožnika bili zahtevki na odpravo napak in bili podvrženi enoletnemu roku 635. člena OZ.
Zadeva je bila že dvakrat pred pritožbenim sodiščem, ki je tudi razgrnilo možno pravno podlago v tem sporu, kar pomeni, da sodišču ni bilo treba opraviti materialnega vodstva pravde po 285. člena ZPP.
poslovna odškodninska odgovornost – pogodbena odgovornost – odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami – zastaranje – kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodišču prve stopnje, ki je kot datum zapadlosti obveznosti štelo čas, ko je oziroma bi tožena stranka kot kolektivna organizacija ob skrbnem postopanju v pravnem prometu lahko oziroma morala prenesti na tožnika denarne koristi, ki jih je prejela od uporabnikov avtorskih del tožnika za preteklo obračunsko leto, in sicer potem, ko je opravila obračun in delitev zbranih sredstev med avtorje in nato vsakemu avtorju nakazala pripadajoči avtorski honorar.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo, vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
ZIZ člen 17, 21, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZD člen 214.
sklep o dedovanju – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vsebina sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju z dne 7. 10. 2014 je deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič.
motenje posesti – posestno varstvo – spor zaradi motenja posesti – motenjska pravda – aktivna legitimacija – dejanska posest – lastninska posest – pravica do posesti – posest na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Sodišče v sporih zaradi motenja posesti daje varstvo glede na zadnje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Posestno varstvo torej ne izhaja iz pravice do posesti, ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo. Kdor ima dejansko oblast nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je aktivno legitimiran v motenjski pravdi.
V posestnem sporu se tožena stranka izjemoma lahko sklicuje na svojo pravico do posesti, in to samo v primeru, da je tisti, ki naj bi posest motil, pravico do posesti pridobil na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – strah – primarni strah
Odločitev sodišča, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 179. člena OZ, temelji na predhodni ugotovitvi, da je šlo za trk nizke intenzitete. Zato tožnik ni mogel utrpeti intenzivnega primarnega strahu ali strahu, ki bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje, kar bi bil pogoj za obstoj pravno priznane škode.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje – pravica hoje in vožnje – domneva lastninske pravice – solastnina – pravica zahtevati delitev – način delitve – razdružitev nepremičnin – dejanska razdružitev – zemljiškoknjižna razdružitev – ustanovitev služnosti na solastni stvari – upravičenja solastnika – dedni dogovor – dobra vera – naslov za izvrševanje služnosti
Tožnica ne more zahtevati ustanovitve služnosti na solastni stvari, saj je stvarna služnost po svoji temeljni vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari.