sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
OZ člen 420, 421, 421/2, 1019, 1019/3. ZPP člen 205, 206. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
poroštvena pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo – beneficium ordinis – stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – dokaz z izvedencem – informativni dokaz – odstop terjatve s pogodbo (cesija) – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – večkratni odstop
Stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka, po 205. členu ZPP ne vpliva na to pravdo, hkrati pa ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku upnika (ali njegovega cesionarja) do solidarnega poroka.
nadomestilo za izgubo koristi – stanje prostorov – ugotavljanje fiktivne najemnine – nečista denarna terjatev
Toženka je imela celotno obdobje nepremičnino v posesti. Ni je oddajala v najem in od nje ni pridobivala najemnine. Za ugotovitev odmene po 72. členu ZDen je zato ugotovitev hipotetične najemnine pravilno izhodišče. Pri takšni metodi pa upoštevanja hipotetičnih stroškov, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti. Stališče tožnikov, da bi bilo odmeno dopustno znižati le za pravočasno zatrjevane in dokazane stroške, zato ne more veljati brezpogojno. Ker pa morajo tudi hipotetični stroški temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec takšne stroške dejansko imel, naj se sodišče ob ponovnem odločanju opredeli tudi do ustreznosti (in zadostnosti) trditvene podlage v tej smeri.
OZ člen 158, 158/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/2, 358.
povrnitev škode – premoženjska škoda – stroški popravila vozila in najema nadomestnega vozila – odškodninska odgovornost imetnika živali – domača žival – konj – razbremenitev imetnika živali – dokazno breme – povrnitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev stroškov
Ob nespornem dejstvu, da je v obravnavani zadevi škodo tožničini zavarovanki povzročila toženčeva kobila, je na tožencu dokazno breme, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo kobile. Zdravorazumsko (logično) je sklepanje, da je bila toženčeva kobila na cesti, ker toženec ni poskrbel za njeno potrebno varstvo in nadzorstvo, toženec pa niti ni zatrjeval nasprotno.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – strah – primarni strah
Odločitev sodišča, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 179. člena OZ, temelji na predhodni ugotovitvi, da je šlo za trk nizke intenzitete. Zato tožnik ni mogel utrpeti intenzivnega primarnega strahu ali strahu, ki bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje, kar bi bil pogoj za obstoj pravno priznane škode.
začetek postopka zaradi insolventnosti – pravdni stroški – stečajni postopek – ugotovitev terjatve
Ker so toženkini pravdni stroški nastali do trenutka začetka stečajnega postopka nad tožnico, slednja upravičeno zatrjuje, da pride (v pravdnem postopku) v poštev zgolj ugotovitev terjatve iz tega naslova (glej četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP) in ne dajatveni izrek (oziroma njihova naložitev pravdni stranki, ki je v stečaju, v plačilo).
zavarovanje denarne terjatve – sklep o začasni odredbi – prepoved odtujitve in obremenitve – predhodno ustanovljena hipoteka – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – subjektivna nevarnost oteženega plačila
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini (lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje), zato se ni mogoče strinjati s stališčem, da bi dolžniku z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi mu sodišče prepovedalo odtujitev ali obremenitev taiste nepremičnine, nastala zgolj neznatna škoda.
ZJA člen 23, 24, 24/2. ZDR člen 75, 75-1. ZPOP-1 člen 8, 8/3. ZJU člen 83, 83/8.
plačilo odpravnine - prenehanje mandata - direktor agencije - agencija
Tožnica ni bila razrešena z mesta direktorice javne agencije, ampak ji je mandat prenehal na podlagi 3. odstavka 8. člena ZPOP-1A z dnem vpisa spojitve v sodni register, ko je javna agencija prenehala obstajati. Zato ne pride v poštev določba 2. odstavka 24. člena ZJA, ki za razrešitev direktorja napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev. Za primer prenehanja mandata na podlagi zakonske določbe odpravnina ni predvidena ne z zakonom ne s tožničino pogodbo o zaposlitvi, zato tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine ni utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022707
OZ člen 190, 193. ZPP člen 212. ZZZDR člen 59, 59/1.
povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev/zunajzakonskih partnerjev - delež zakoncev/zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - trditvena podlaga - obrazloženo prerekanje izvedenskega mnenja
Zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju kot izhaja iz zakonske domneve, vendar pa mora biti v tej zvezi podana ustrezna trditvena podlaga in jasno izraženo uveljavljanje večjega deleža enega partnerja od drugega.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
ZD člen 84, 84/1, 84/2, 85, 85/1, 102. ZPP člen 286b.
ugotovitev prave oporočne volje – oporočno razpolaganje – premoženje v trenutku smrti – odtujitev predmeta dediščine – odtujitev nepremičnin – kupnina – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – razlaga oporoke – volilo – volilojemnik – pogojno podan dokazni predlog – uveljavljanje procesne kršitve
Z oporoko zapustnik razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel v trenutku smrti. Premoženje zapustnika se od sestave oporoke do njegove smrti lahko poveča, zmanjša ali spremeni. Če zapustnik po sestavi oporoke razpolaga z naklonjeno stvarjo, ima to za posledico preklic naklonitve te stvari. Vendar razpolaganje s stvarjo vpliva na razlago oporoke: oporoko je vedno potrebno razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Samo zato, ker zapustnik po sestavi oporoke odsvoji naklonjeno stvar, ne postanejo vprašljiva ostala določila oporoke, ki se nanašajo na druge naklonjene stvari ali denarna sredstva. Med pravdnima strankama so med zapuščinskim postopkom postala sporna določena dejstva, in sicer, ali je zapustnica razpolagala tudi z denarjem, ki ga v trenutku, ko je oporoko napravila, še ni imela, in ga je pridobila z odtujitvijo nepremičnine, ki jo je v oporoki naklonila tožencu. Predmet te pravde je torej, kakšna je prava volja oporočiteljice glede tega premoženja.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je menica neveljavna, ker na njej ni toženčevega podpisa kot trasata ali kot akceptanta. Tako iz originala (ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na glavni obravnavi) kot tudi iz kopije, ki je enaka originalu, nedvomno izhaja, da je menico s pripisom „sprejemam“ lastnoročno podpisal, s čimer je menico veljavno akceptiral in se s tem zavezal, da bo menično obveznost kot glavni dolžnik poravnal. Pritožbenih pavšalnih navedb, da menice ni podpisal, pri čemer tekom postopka ni oporekal pristnosti podpisa, temveč je zgolj zatrjeval, da pogosto ni vedel kaj podpisuje, pritožbeno sodišče, upoštevaje pravni standard skrbnosti povprečnega človeka, ne more sprejeti.
O vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku. Glede na ugotovitev, da je kazen zaplembe glede navedenega premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, je sodišče pravilno odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
huda telesna poškodba – zavrta gibljivost hrbtenice – spondilodiscitis – degenerativne spremembe – renta – revalorizacija – invalidnina – neprejemanje invalidnine – neustrezno ravnanje kirurga – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – težave pri spolnosti – invalid tretje kategorije
Ker se rente ne revalorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, saj nimajo narave preživninske, temveč odškodninske obveznosti, tožnik pa ni postavil ustreznih trditev, ki bi narekovale ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer pavšalno uveljavlja revalorizacijo, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženke ugodilo in sodbo glede rentnega zahtevka spremenilo tako, da je zahtevo po revalorizaciji zavrnilo. Tožniku sicer ni mogoče odreči možnosti, da utemelji povečanje rente na podlagi spremenjenih okoliščin, vendar pa bo to moral izkazovati skladno s 175. členom OZ.
Ker tožnik invalidnine ne prejema, toženka pa ni konkretizirano zatrjevala, da za sprejem izpolnjuje pogoje, zneska invalidnine ni mogoče upoštevati pri dosoji odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082070
ZVZD člen 5, 25. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318, 318/3.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – neformalni delodajalec – naročnik del – vzročna zveza – nevarna stvar – nevarna dejavnost – zamudna sodba – sklepčnost
Poleg delodajalca nosi odgovornost za varnost in zdravje tudi naročnik del zgolj tedaj, ko organizira, odreja in nadzira delo; ko mu torej delodajalec delavce posodi. Dejanska podlaga izpodbijane sodbe razkriva, da ne gre za tak primer. Obveznost nadzora kvalitete opravljenega dela in končnih izdelkov s strani naročnika ni vključevala tudi dolžnosti dajanja navodil o načinu in organizaciji dela ter skrbi za usposobljenost delavcev.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
vzpostavitev etažne lastnine – predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – izvajanje katastrskih vpisov – strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Odločitev sodišča prve stopnje je skladna s strokovno podlago - elaboratom za izvedbo katastrskega vpisa, pri čemer zoper sklep, da je ta strokovna podlaga primerna za izvedbo katarskega vpisa, tudi ni bilo pritožbe (23. in 23.a člen ZVEtL), pravilno in zakonito pa je za vsak posamezni del stavbe določilo tudi lastnika – predlagateljico, ki se je izkazala z ustreznimi pravnimi naslovi (24. člen v zvezi s 3. do 5. členom ZVEtL).