sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
nadomestilo za izgubo koristi – stanje prostorov – ugotavljanje fiktivne najemnine – nečista denarna terjatev
Toženka je imela celotno obdobje nepremičnino v posesti. Ni je oddajala v najem in od nje ni pridobivala najemnine. Za ugotovitev odmene po 72. členu ZDen je zato ugotovitev hipotetične najemnine pravilno izhodišče. Pri takšni metodi pa upoštevanja hipotetičnih stroškov, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti. Stališče tožnikov, da bi bilo odmeno dopustno znižati le za pravočasno zatrjevane in dokazane stroške, zato ne more veljati brezpogojno. Ker pa morajo tudi hipotetični stroški temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec takšne stroške dejansko imel, naj se sodišče ob ponovnem odločanju opredeli tudi do ustreznosti (in zadostnosti) trditvene podlage v tej smeri.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015287
ZDSS-1 člen 70, 70-2. ZIZ člen 270. ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/4.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - začasna odredba - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - verjetnost izkazane terjatve
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni izkazala enega od pogojev po 83. členu ZSDP-1, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, kar posledično pomeni, da v tej fazi postopka terjatev še ni verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da tožnica ni z ničemer dokazala, da so jo v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZSDP-1 na njeno zahtevo izbrisali iz registra brezposelnih oseb in da je na tak način zapustila trg dela. Že sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da tožnica sama navaja, da je prenehala opravljati kmetijsko dejavnost. Glede vprašanja, ali se je izbrisala iz registra brezposelnih oseb, pa iz obrazložitve prvostopenjske odločbe centra za socialno delo izhaja, da je tožnica k vlogi priložila tudi potrdilo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Če je bilo predloženo potrdilo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, to pomeni, da tožnica ni več vodena v registru brezposelnih oseb in je s tem izpolnjen eden od pogojev, določenih v četrtem odstavku 83. člena ZSDP-1 za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Ne nazadnje vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 83. člena niti ni bilo odločilno pri odločanju drugostopenjskega organa, ki je zavrnil tožničino pritožbo zato, ker ne gre za otroka iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 in zato tožnica ni upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Zato je pri presoji, ali je verjetno izkazana terjatev, še preden sodišče vsebinsko presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb, odločilno, ali je tožnica vsaj z verjetnostjo izkazala, da je trg dela zapustila zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
predlog za spremembo stikov – nova določitev stikov – obseg stikov – način izvršitve stikov – začasna ukinitev stikov z enim od staršev – začasna določitev stikov pod nadzorom – roditeljska pravica – pravica do stikov
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPZS člen 43, 46. ZTLR člen 12. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – izvenknjižni prenos – odločba organa – garaža na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – pravica graditi – ustna pogodba – realizacija
Odločba z dne 13. 5. 1966 po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje, ki je imel po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Sicer je za oceno, ali je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na zemljišču, pomembno to, da je gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju pravne prednice toženke, ki je v ta namen z odločbo o dovoljenju gradnje dala zemljišče v uporabo, da si zgradi garažo, in kasneje izdala druga potrebna upravna soglasja. Enako pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravni prednik tožnice gradnjo dejansko izpeljal in to z lastnimi sredstvi.
Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo, vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini.
odškodninska odgovornost – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – strah – primarni strah
Odločitev sodišča, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 179. člena OZ, temelji na predhodni ugotovitvi, da je šlo za trk nizke intenzitete. Zato tožnik ni mogel utrpeti intenzivnega primarnega strahu ali strahu, ki bi za dalj časa porušil njegovo duševno ravnovesje, kar bi bil pogoj za obstoj pravno priznane škode.
vračilo prejetih zneskov štipendije - pogodba o štipendiranju - zaposlitev pri drugem delodajalcu - obveznost vračila
Prvo toženka je dolžna tožeči stranki vrniti prejete zneske štipendije skupaj z zakonskimi obrestmi, saj se prvo toženka v nasprotju z dogovorom v pogodbi o štipendiranju ni zaposlila pri tožeči stranki po končanem študiju in tudi po zaključenem pripravništvu ne, ampak je pogodbo o zaposlitvi sklenila z drugim delodajalcem. To njeno ravnanje pa je po pogodbi o štipendiranju razlog za vrnitev prejetih zneskov štipendije skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082070
ZVZD člen 5, 25. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318, 318/3.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – neformalni delodajalec – naročnik del – vzročna zveza – nevarna stvar – nevarna dejavnost – zamudna sodba – sklepčnost
Poleg delodajalca nosi odgovornost za varnost in zdravje tudi naročnik del zgolj tedaj, ko organizira, odreja in nadzira delo; ko mu torej delodajalec delavce posodi. Dejanska podlaga izpodbijane sodbe razkriva, da ne gre za tak primer. Obveznost nadzora kvalitete opravljenega dela in končnih izdelkov s strani naročnika ni vključevala tudi dolžnosti dajanja navodil o načinu in organizaciji dela ter skrbi za usposobljenost delavcev.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
civilni delikt - predpostavke - vzročna zveza - neustrezno zdravljenje - prosta presoja dokazov - ocena izvedenskega mnenja
Ocena izvedenskega mnenja, njegove strokovnosti, razumljivosti, zanesljivosti in prepričljivosti, je dokazna ocena, podvržena prosti presoji dokazov po 8. členu ZPP, in ne uporaba materialnega prava.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3, 118, KZ-1 člen 215, 235, 240. ZPP člen 243. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prepoved opravljanja dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da očitek tožene stranke tožniku v zvezi z nevnovčitvijo garancije ni utemeljen. Preuranjeno pa je zaključilo, da je tožnik storil tudi ostale kršitve, kot mu jih očita tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da naj bi tožnik predlagal nabavni službi tožene stranke, da se za projekt vzdrževanja in nadgradnje dokumentarnega sistema izvede postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave z določeno družbo; očitek v zvezi z delovanjem dokumentarnega sistema pri toženi stranki od leta 2007 dalje; da je omogočil določeni družbi protipravno korist, idr.). Sodišče je namreč preseglo svojo zmožnost poznavanja informacijskih sistemov. Ker sodišče teh znanj nima, bi moralo za razjasnitev ostalih očitkov (razen nevnovčitve bančne garancije), angažirati predlaganega izvedenca za področje informacijskih sistemov v skladu z 243. členom ZPP. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi v delu glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Regresni zahtevek je po svoji vsebini odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe (izgube zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče), pri čemer premoženjsko škodo predstavlja odškodnina, ki jo je zavarovalnica plačala oškodovancu.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih po sklepu o izvršbi.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.