sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
Regresni zahtevek je po svoji vsebini odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe (izgube zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče), pri čemer premoženjsko škodo predstavlja odškodnina, ki jo je zavarovalnica plačala oškodovancu.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih po sklepu o izvršbi.
civilni delikt - predpostavke - vzročna zveza - neustrezno zdravljenje - prosta presoja dokazov - ocena izvedenskega mnenja
Ocena izvedenskega mnenja, njegove strokovnosti, razumljivosti, zanesljivosti in prepričljivosti, je dokazna ocena, podvržena prosti presoji dokazov po 8. členu ZPP, in ne uporaba materialnega prava.
ZDR člen 81, 81/1, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Za ukinitev delovnega mesta ni potreben sklep o ukinitvi delovnega mesta niti sprememba sistemizacije, temveč je pomembno, ali je bilo delovno mesto dejansko ukinjeno. Sodišče se ne more spuščati v smotrnost ukinitve in presojati, ali je ekonomsko upravičena. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah.
Zaradi zmanjšanega obsega dela in izgube posla z določeno družbo je tožena stranka ukinila delovno mesto pomožni delavec v reciklaži, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi ukinitve delovnega mesta je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih, vendar takšne možnosti pri toženi stranki ni bilo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
ZIZ člen 17, 21, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZD člen 214.
sklep o dedovanju – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vsebina sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju z dne 7. 10. 2014 je deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3, 118, KZ-1 člen 215, 235, 240. ZPP člen 243. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prepoved opravljanja dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da očitek tožene stranke tožniku v zvezi z nevnovčitvijo garancije ni utemeljen. Preuranjeno pa je zaključilo, da je tožnik storil tudi ostale kršitve, kot mu jih očita tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da naj bi tožnik predlagal nabavni službi tožene stranke, da se za projekt vzdrževanja in nadgradnje dokumentarnega sistema izvede postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave z določeno družbo; očitek v zvezi z delovanjem dokumentarnega sistema pri toženi stranki od leta 2007 dalje; da je omogočil določeni družbi protipravno korist, idr.). Sodišče je namreč preseglo svojo zmožnost poznavanja informacijskih sistemov. Ker sodišče teh znanj nima, bi moralo za razjasnitev ostalih očitkov (razen nevnovčitve bančne garancije), angažirati predlaganega izvedenca za področje informacijskih sistemov v skladu z 243. členom ZPP. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi v delu glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
razlastitev – odmera odškodnine zaradi razlastitve – stavbno zemljišče – status zemljišča – cenitev vrednosti nepremičnin
Za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin je odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082070
ZVZD člen 5, 25. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318, 318/3.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – neformalni delodajalec – naročnik del – vzročna zveza – nevarna stvar – nevarna dejavnost – zamudna sodba – sklepčnost
Poleg delodajalca nosi odgovornost za varnost in zdravje tudi naročnik del zgolj tedaj, ko organizira, odreja in nadzira delo; ko mu torej delodajalec delavce posodi. Dejanska podlaga izpodbijane sodbe razkriva, da ne gre za tak primer. Obveznost nadzora kvalitete opravljenega dela in končnih izdelkov s strani naročnika ni vključevala tudi dolžnosti dajanja navodil o načinu in organizaciji dela ter skrbi za usposobljenost delavcev.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
služnost hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Zahtevek za prestavitev služnosti poti je utemeljen, če služnostni zavezanec dokaže, da bo pot po novi trasi manj obremenjevala služečo nepremičnino in da se s prestavitvijo poti ne bodo bistveno spremenili pogoji za izvrševanje služnosti.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
huda telesna poškodba – zavrta gibljivost hrbtenice – spondilodiscitis – degenerativne spremembe – renta – revalorizacija – invalidnina – neprejemanje invalidnine – neustrezno ravnanje kirurga – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – težave pri spolnosti – invalid tretje kategorije
Ker se rente ne revalorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, saj nimajo narave preživninske, temveč odškodninske obveznosti, tožnik pa ni postavil ustreznih trditev, ki bi narekovale ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer pavšalno uveljavlja revalorizacijo, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženke ugodilo in sodbo glede rentnega zahtevka spremenilo tako, da je zahtevo po revalorizaciji zavrnilo. Tožniku sicer ni mogoče odreči možnosti, da utemelji povečanje rente na podlagi spremenjenih okoliščin, vendar pa bo to moral izkazovati skladno s 175. členom OZ.
Ker tožnik invalidnine ne prejema, toženka pa ni konkretizirano zatrjevala, da za sprejem izpolnjuje pogoje, zneska invalidnine ni mogoče upoštevati pri dosoji odškodnine.