OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
narok – preložitev naroka – konkretiziran predlog – dokazi – pravica do sodnega varstva – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Za preložitev naroka torej goli predlog stranke ne zadošča, ampak mora stranka predlog utemeljiti z navedbo razloga, ki po njenem mnenju pomeni podlago za preložitev. Da bi razlog, na katerega se stranka sklicuje, sodišče lahko presojalo v smeri njegove upravičenosti, pa mora biti ustrezno konkretiziran in podprt tudi z razpoložljivimi dokazi.
huda telesna poškodba – zavrta gibljivost hrbtenice – spondilodiscitis – degenerativne spremembe – renta – revalorizacija – invalidnina – neprejemanje invalidnine – neustrezno ravnanje kirurga – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – težave pri spolnosti – invalid tretje kategorije
Ker se rente ne revalorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, saj nimajo narave preživninske, temveč odškodninske obveznosti, tožnik pa ni postavil ustreznih trditev, ki bi narekovale ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer pavšalno uveljavlja revalorizacijo, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženke ugodilo in sodbo glede rentnega zahtevka spremenilo tako, da je zahtevo po revalorizaciji zavrnilo. Tožniku sicer ni mogoče odreči možnosti, da utemelji povečanje rente na podlagi spremenjenih okoliščin, vendar pa bo to moral izkazovati skladno s 175. členom OZ.
Ker tožnik invalidnine ne prejema, toženka pa ni konkretizirano zatrjevala, da za sprejem izpolnjuje pogoje, zneska invalidnine ni mogoče upoštevati pri dosoji odškodnine.
zamudna sodba - vročanje - stroški prevoza na delo in z dela - vračilo neupravičeno prejetih zneskov
Ker je v novem sojenju sodišče prve stopnje s poizvedbami glede vročanja ugotovilo, da tožba toženki ni bila pravilno vročena, ji je ponovno vročala tožbo v odgovor, na katero pa toženka ni odgovorila, ter izdalo zamudno sodbo. To pomeni, da je toženka s svojo pasivnostjo soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, torej tudi s tem, so ji bili izplačani višji zneski za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kar je v skladu z drugim odstavkom 165. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. list RS, št. 8/2013 in naslednji) dolžna vrniti tožeči stranki.
ZPP člen 253, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. EZ člen 61, 61/3.
dokaz z izvedencem – izvedensko mnenje – ugovor zoper izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – opustitev zaslišanja izvedenca – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – pravica do izjave – povračilo škode – povračilo celotne škode – povračilo škode zaradi neskrbnega ravnanja
Opustitev zaslišanja izvedenca je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene ter ne povzročajo dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Tudi v tem primeru pa se mora sodišče do pripomb opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj dodatno zaslišanje ni potrebno. Tega sodišče prve stopnje ni storilo. S tem je poleg kršitve 253. člena ZPP, ki ima relativen značaj, storilo tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
SPZ člen 28, 66, 66/3. ZTLR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 195, 316, 316/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – solastnina – navadno sosporništvo – pripoznava tožbenega zahtevka – dobroverna lastniška posest
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice) solastnikov sporne nepremičnine ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje. Toženci kot solastniki nepremičnine so namreč navadni sosporniki.
Zahteva po neprestanem čiščenju mokrote, ki so jo na stopnice nanesli obiskovalci lokala, je pretirana, kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnica bi, tako kot drugi uporabniki stopnic, morala način svoje hoje prilagoditi danim razmeram. Tej zahtevi bi lahko zadostila že z običajno skrbnostjo. Sicer pa je vsakdo prvenstveno dolžan sam skrbeti za svojo varnost. Dejstvo, da se je tožnica iz vljudnosti umikala dvema starejšima ženskama, je ne razbremenjuje. Če na stopnišču ni bilo dovolj prostora za varno srečanje, bi se jima morala tožnica ogniti kako drugače, ne pa da je pri umikanju v levo, kjer je bila stopnica zaradi zavoja najožja, neprevidno prenesla težo na eno nogo, kot ugotavlja izpodbijana sodba.
zavarovanje denarne terjatve – sklep o začasni odredbi – prepoved odtujitve in obremenitve – predhodno ustanovljena hipoteka – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – subjektivna nevarnost oteženega plačila
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini (lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje), zato se ni mogoče strinjati s stališčem, da bi dolžniku z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi mu sodišče prepovedalo odtujitev ali obremenitev taiste nepremičnine, nastala zgolj neznatna škoda.
nadomestilo za izgubo koristi – stanje prostorov – ugotavljanje fiktivne najemnine – nečista denarna terjatev
Toženka je imela celotno obdobje nepremičnino v posesti. Ni je oddajala v najem in od nje ni pridobivala najemnine. Za ugotovitev odmene po 72. členu ZDen je zato ugotovitev hipotetične najemnine pravilno izhodišče. Pri takšni metodi pa upoštevanja hipotetičnih stroškov, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti. Stališče tožnikov, da bi bilo odmeno dopustno znižati le za pravočasno zatrjevane in dokazane stroške, zato ne more veljati brezpogojno. Ker pa morajo tudi hipotetični stroški temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec takšne stroške dejansko imel, naj se sodišče ob ponovnem odločanju opredeli tudi do ustreznosti (in zadostnosti) trditvene podlage v tej smeri.
odškodninska odgovornost – pretres možganov – postkomocionalni sindrom – posttravmatska stresna motnja – dokazovanje – izvedenec – dvom v izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca – neopravičen izostanek z naroka – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – pravica do izjave
Zgolj subjektivno (nestrokovno) nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem ne vzbuja dvoma v samo strokovnost izvedenskega mnenja. Ker se je prvo sodišče ustrezno opredelilo do njegovih pripomb in je večplastno pojasnilo zavrnitev predloga za zaslišanje izvedenca, pri čemer se tožnik zadnjega naroka sploh ni udeležil, je neutemeljen pritožbeni očitek o kršenju njegove pravice do izjave.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
začetek postopka zaradi insolventnosti – pravdni stroški – stečajni postopek – ugotovitev terjatve
Ker so toženkini pravdni stroški nastali do trenutka začetka stečajnega postopka nad tožnico, slednja upravičeno zatrjuje, da pride (v pravdnem postopku) v poštev zgolj ugotovitev terjatve iz tega naslova (glej četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP) in ne dajatveni izrek (oziroma njihova naložitev pravdni stranki, ki je v stečaju, v plačilo).
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Regresni zahtevek je po svoji vsebini odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe (izgube zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti in zapustitve kraja prometne nesreče), pri čemer premoženjsko škodo predstavlja odškodnina, ki jo je zavarovalnica plačala oškodovancu.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih po sklepu o izvršbi.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022707
OZ člen 190, 193. ZPP člen 212. ZZZDR člen 59, 59/1.
povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev/zunajzakonskih partnerjev - delež zakoncev/zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - trditvena podlaga - obrazloženo prerekanje izvedenskega mnenja
Zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju kot izhaja iz zakonske domneve, vendar pa mora biti v tej zvezi podana ustrezna trditvena podlaga in jasno izraženo uveljavljanje večjega deleža enega partnerja od drugega.
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
pritožba – telefaks – sredstvo komunikacijske tehnologije – založitev predujma za izvedenca – izvedenec – dokaz z izvedencem
Odločitev o zavrženju pritožbe, prenesene prek telefaksa, ni pravilna. ZPP v 105.b členu jasno določa, da se pritožbe lahko vložijo tudi s pomočjo telefaksa kot sredstva komunikacijske tehnologije.
OZ člen 420, 421, 421/2, 1019, 1019/3. ZPP člen 205, 206. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
poroštvena pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo – beneficium ordinis – stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – dokaz z izvedencem – informativni dokaz – odstop terjatve s pogodbo (cesija) – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – večkratni odstop
Stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka, po 205. členu ZPP ne vpliva na to pravdo, hkrati pa ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku upnika (ali njegovega cesionarja) do solidarnega poroka.