ZPP člen 355. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je v zvezi s presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavzelo zmoten dokazni zaključek glede vsebine delovnih nalog tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ter zato zmotno zaključilo, da tožnica ni storila očitane kršitve, ker za opravljanje določenih del in nalog ni bila zadolžena. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, ali je tožnica z očitanimi kršitvami, ki so bile podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršila delovne obveznosti po 1. in 2. alinei 1. odst. 110. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
Za presojo obveznosti zavarovalnic po pogodbi o prostovoljnem zavarovanju izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode niso bistvene posamične postavke iz tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti. Pomembna je trditvena podlaga tožeče stranke, da je utrpela invalidnost zaradi nezgode in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno. Zato je pomembno, da je tožnik zahteval skupno višji zahtevek, kot ga je ugotovil izvedenec in višji denarni zahtevek v skladu z zavarovalno vsoto. Kljub temu, da je za posamično invalidnost po tabeli postavil prenizko oceno oziroma odstotek invalidnosti, drugje pa preveč, to ne pomeni, da bi bilo sodišče vezano pri odločanju na to trditveno podlago oziroma ne bi smelo prisoditi zavarovalnino, ki gre tožniku znotraj skupno ocenjene invalidnosti.
predlog za spremembo stikov – nova določitev stikov – obseg stikov – način izvršitve stikov – začasna ukinitev stikov z enim od staršev – začasna določitev stikov pod nadzorom – roditeljska pravica – pravica do stikov
Pravica in dolžnost staršev do stikov z otrokom ni vezana na roditeljsko pravico, saj ta obstaja, tudi če se staršem roditeljska pravica odvzame ali preneha. Če roditelju pravica do stikov ni bila odvzeta, mu je nihče ne sme kratiti. Tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, ima pravico do stikov. To velja tako v primeru, ko otrok živi pri drugem od staršev, kot tudi, če mu je otrok odvzet ali kadar je otrok dan v zavod ali rejništvo.
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPZS člen 43, 46. ZTLR člen 12. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – izvenknjižni prenos – odločba organa – garaža na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – pravica graditi – ustna pogodba – realizacija
Odločba z dne 13. 5. 1966 po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje, ki je imel po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Sicer je za oceno, ali je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na zemljišču, pomembno to, da je gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju pravne prednice toženke, ki je v ta namen z odločbo o dovoljenju gradnje dala zemljišče v uporabo, da si zgradi garažo, in kasneje izdala druga potrebna upravna soglasja. Enako pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravni prednik tožnice gradnjo dejansko izpeljal in to z lastnimi sredstvi.
zavarovanje denarne terjatve – sklep o začasni odredbi – prepoved odtujitve in obremenitve – predhodno ustanovljena hipoteka – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – subjektivna nevarnost oteženega plačila
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini (lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje), zato se ni mogoče strinjati s stališčem, da bi dolžniku z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi mu sodišče prepovedalo odtujitev ali obremenitev taiste nepremičnine, nastala zgolj neznatna škoda.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.
Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka tožniku zagovor omogočila s tem, ko je ga je v dopisu o prenehanju delovnega razmerja pozvala, da predloži dokazila o opravičeni odsotnosti v spornem obdobju. Glede na to, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi že izredno odpovedala, s tem tožniku ni dala možnosti zagovora pred odpovedjo, sploh pa iz dopisa izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev dokazil zaradi obračuna plače in ne zaradi ugotovitve morebitne upravičene odsotnosti z dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064911
ZVZD člen 5, 8. ZVZD-1 člen 19. ZDR člen 184. OZ člen 131, 179, 182, 359, 965, 965/1.
direktna tožba – poškodba pri delu – zavarovanje odgovornosti – raztovarjanje blaga s tovornjaka – pretrganje vrvi – zagotavljanje varnosti pri delu – krivdna odgovornost – okrušenje notranjega desnega gležnja – zvin desnega gležnja – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – odbitna franšiza
Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, vendar največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena OZ). Za znesek odbitne franšize torej toženka (zavarovalnica) ne odgovarja in je v tem obsegu njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
Pritožnica je po opravljenem postopku mediacije na obravnavi 8. 10. 2015 podala izjavo, da umika dne 29. 5. 2015 podano pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo.
Zahteva po neprestanem čiščenju mokrote, ki so jo na stopnice nanesli obiskovalci lokala, je pretirana, kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnica bi, tako kot drugi uporabniki stopnic, morala način svoje hoje prilagoditi danim razmeram. Tej zahtevi bi lahko zadostila že z običajno skrbnostjo. Sicer pa je vsakdo prvenstveno dolžan sam skrbeti za svojo varnost. Dejstvo, da se je tožnica iz vljudnosti umikala dvema starejšima ženskama, je ne razbremenjuje. Če na stopnišču ni bilo dovolj prostora za varno srečanje, bi se jima morala tožnica ogniti kako drugače, ne pa da je pri umikanju v levo, kjer je bila stopnica zaradi zavoja najožja, neprevidno prenesla težo na eno nogo, kot ugotavlja izpodbijana sodba.
razlastitev – odmera odškodnine zaradi razlastitve – stavbno zemljišče – status zemljišča – cenitev vrednosti nepremičnin
Za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin je odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena.
Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo, vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015287
ZDSS-1 člen 70, 70-2. ZIZ člen 270. ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/4.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - začasna odredba - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - verjetnost izkazane terjatve
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni izkazala enega od pogojev po 83. členu ZSDP-1, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, kar posledično pomeni, da v tej fazi postopka terjatev še ni verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da tožnica ni z ničemer dokazala, da so jo v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZSDP-1 na njeno zahtevo izbrisali iz registra brezposelnih oseb in da je na tak način zapustila trg dela. Že sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da tožnica sama navaja, da je prenehala opravljati kmetijsko dejavnost. Glede vprašanja, ali se je izbrisala iz registra brezposelnih oseb, pa iz obrazložitve prvostopenjske odločbe centra za socialno delo izhaja, da je tožnica k vlogi priložila tudi potrdilo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Če je bilo predloženo potrdilo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, to pomeni, da tožnica ni več vodena v registru brezposelnih oseb in je s tem izpolnjen eden od pogojev, določenih v četrtem odstavku 83. člena ZSDP-1 za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Ne nazadnje vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 83. člena niti ni bilo odločilno pri odločanju drugostopenjskega organa, ki je zavrnil tožničino pritožbo zato, ker ne gre za otroka iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 in zato tožnica ni upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Zato je pri presoji, ali je verjetno izkazana terjatev, še preden sodišče vsebinsko presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb, odločilno, ali je tožnica vsaj z verjetnostjo izkazala, da je trg dela zapustila zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
ZDR člen 81, 81/1, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Za ukinitev delovnega mesta ni potreben sklep o ukinitvi delovnega mesta niti sprememba sistemizacije, temveč je pomembno, ali je bilo delovno mesto dejansko ukinjeno. Sodišče se ne more spuščati v smotrnost ukinitve in presojati, ali je ekonomsko upravičena. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah.
Zaradi zmanjšanega obsega dela in izgube posla z določeno družbo je tožena stranka ukinila delovno mesto pomožni delavec v reciklaži, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi ukinitve delovnega mesta je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih, vendar takšne možnosti pri toženi stranki ni bilo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
OZ člen 420, 421, 421/2, 1019, 1019/3. ZPP člen 205, 206. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
poroštvena pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo – beneficium ordinis – stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – dokaz z izvedencem – informativni dokaz – odstop terjatve s pogodbo (cesija) – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – večkratni odstop
Stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka, po 205. členu ZPP ne vpliva na to pravdo, hkrati pa ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku upnika (ali njegovega cesionarja) do solidarnega poroka.