izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku (sodba prvostopenjskega sodišča je bila v pritožbeno postopku delno razveljavljena v odločitvi, ki se nanaša na sodno razvezo in denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 ter posledično v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) pogodbo o zaposlitvi med strankama razvezalo z dnem prve (razveljavljene) odločitve in pri tem spregledalo, da je bila prva odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena v zavrnilnem delu, kar pomeni, da na to odločitev oziroma datum te odločitve ni mogoče vezati pravnih posledic. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem sprejema odločitve sodišča prve stopnje, izdane v novem postopku.
sestava sodišča – strokovni sodelavec – zakonska pooblastila za odločanje – ustavitev izvršbe – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – podatki, potrebni za izvršbo – transakcijski račun upnika
Ker izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ni mogoče opraviti drugače, kot da se prenos denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, opravi na upnikov račun (kar izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi), tega pa upnica kljub več pozivom sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZIZ ni navedla, obstajajo ovire, zaradi katerih izvršbe objektivno ni mogoče opraviti. Cilj izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega cilja pa ni mogoče doseči, če upnik s svojo pasivnostjo preprečuje opravo predlagane izvršbe tako, da zahtevanih obveznih podatkov v skladu z določbo 40. člena ZIZ sodišču ne posreduje.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - obveznost plačila - kompenzacija ur
Tožnica ni upravičena do plačila dodatka za stalno pripravljenost v spornem obdobju, ker je ure stalne pripravljenosti kompenzirala z odsotnostjo v rednem delovnem času in z opravljenimi nadurami, za kar je prejela plačilo.
Za presojo obveznosti zavarovalnic po pogodbi o prostovoljnem zavarovanju izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode niso bistvene posamične postavke iz tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti. Pomembna je trditvena podlaga tožeče stranke, da je utrpela invalidnost zaradi nezgode in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno. Zato je pomembno, da je tožnik zahteval skupno višji zahtevek, kot ga je ugotovil izvedenec in višji denarni zahtevek v skladu z zavarovalno vsoto. Kljub temu, da je za posamično invalidnost po tabeli postavil prenizko oceno oziroma odstotek invalidnosti, drugje pa preveč, to ne pomeni, da bi bilo sodišče vezano pri odločanju na to trditveno podlago oziroma ne bi smelo prisoditi zavarovalnino, ki gre tožniku znotraj skupno ocenjene invalidnosti.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
sodno posestno varstvo – motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok – zavrženje tožbe
Subjektivni rok za sodno posestno varstvo sicer začne teči šele takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
splošni pogoji zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - vožnja po dirkališču (avtodromu) - osnovno kasko zavarovanje - dodatna kritja ob doplačilu
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni šlo za prosto vožnjo po avtodromu, ampak za vožnjo, kjer vozniki sproščajo željo za višjimi hitrostmi in si dajo duška na različne načine (trditve tožnice), kar pa ni nič drugega, kot da v dani situaciji preizkušajo svoje motoristične sposobnosti in zmogljivosti motorja, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Zato pojma hitrostna vožnja in preizkusna vožnja po avtodromu sovpadata, z zavarovalno pogodbo pa ta rizik ni bil zavarovan.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
odškodninska odgovornost – pretres možganov – postkomocionalni sindrom – posttravmatska stresna motnja – dokazovanje – izvedenec – dvom v izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca – neopravičen izostanek z naroka – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – pravica do izjave
Zgolj subjektivno (nestrokovno) nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem ne vzbuja dvoma v samo strokovnost izvedenskega mnenja. Ker se je prvo sodišče ustrezno opredelilo do njegovih pripomb in je večplastno pojasnilo zavrnitev predloga za zaslišanje izvedenca, pri čemer se tožnik zadnjega naroka sploh ni udeležil, je neutemeljen pritožbeni očitek o kršenju njegove pravice do izjave.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
poslovna odškodninska odgovornost – pogodbena odgovornost – odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami – zastaranje – kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodišču prve stopnje, ki je kot datum zapadlosti obveznosti štelo čas, ko je oziroma bi tožena stranka kot kolektivna organizacija ob skrbnem postopanju v pravnem prometu lahko oziroma morala prenesti na tožnika denarne koristi, ki jih je prejela od uporabnikov avtorskih del tožnika za preteklo obračunsko leto, in sicer potem, ko je opravila obračun in delitev zbranih sredstev med avtorje in nato vsakemu avtorju nakazala pripadajoči avtorski honorar.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
ZPP člen 253, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. EZ člen 61, 61/3.
dokaz z izvedencem – izvedensko mnenje – ugovor zoper izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – opustitev zaslišanja izvedenca – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – pravica do izjave – povračilo škode – povračilo celotne škode – povračilo škode zaradi neskrbnega ravnanja
Opustitev zaslišanja izvedenca je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene ter ne povzročajo dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Tudi v tem primeru pa se mora sodišče do pripomb opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj dodatno zaslišanje ni potrebno. Tega sodišče prve stopnje ni storilo. S tem je poleg kršitve 253. člena ZPP, ki ima relativen značaj, storilo tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
zamudna sodba - vročanje - stroški prevoza na delo in z dela - vračilo neupravičeno prejetih zneskov
Ker je v novem sojenju sodišče prve stopnje s poizvedbami glede vročanja ugotovilo, da tožba toženki ni bila pravilno vročena, ji je ponovno vročala tožbo v odgovor, na katero pa toženka ni odgovorila, ter izdalo zamudno sodbo. To pomeni, da je toženka s svojo pasivnostjo soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, torej tudi s tem, so ji bili izplačani višji zneski za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, kar je v skladu z drugim odstavkom 165. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. list RS, št. 8/2013 in naslednji) dolžna vrniti tožeči stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.