ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
SPZ člen 32, 35. ZPP člen 181, 225, 274, 425, 428, 428/1.
pravovarstveni interes – motenje posesti – rok za vložitev motenjske tožbe
Tako kot za vsako drugo sodno varstvo v sporih iz civilnih razmerij, mora tudi za posestno varstvo obstajati pravovarstveni interes; z vložitvijo tožbe mora tožeča stranka zasledovati neko pravno korist. Pravovarstveni interes za tožbo je podan, če ugoditev zahtevku za tožnika pomeni določeno pravno korist, ki je tožnik brez sodnega posredovanja ne bi mogel doseči. Pravni interes za dajatveno tožbo se domneva; izkazovati je treba le pravno korist za ugotovitveno tožbo. V primeru vložitve dajatvene motenjske tožbe je pravovarstveni interes podan že s tem, da zakon motenjsko tožbo predvideva in dopušča.
razlastitev – odmera odškodnine zaradi razlastitve – stavbno zemljišče – status zemljišča – cenitev vrednosti nepremičnin
Za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin je odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena.
zavarovanje denarne terjatve – sklep o začasni odredbi – prepoved odtujitve in obremenitve – predhodno ustanovljena hipoteka – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – subjektivna nevarnost oteženega plačila
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini (lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje), zato se ni mogoče strinjati s stališčem, da bi dolžniku z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero bi mu sodišče prepovedalo odtujitev ali obremenitev taiste nepremičnine, nastala zgolj neznatna škoda.
Iz pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene med pravdnima strankama, izhaja, da ima leasingodajalec pravico terjati leasingojemalca za razliko, če se ne poplača iz vrednosti odvzetega predmeta leasinga. Glede na takšno pogodbeno določilo, je relevantno dejstvo, za koliko je bila nepremičnina prodana.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
Zahteva po neprestanem čiščenju mokrote, ki so jo na stopnice nanesli obiskovalci lokala, je pretirana, kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Tožnica bi, tako kot drugi uporabniki stopnic, morala način svoje hoje prilagoditi danim razmeram. Tej zahtevi bi lahko zadostila že z običajno skrbnostjo. Sicer pa je vsakdo prvenstveno dolžan sam skrbeti za svojo varnost. Dejstvo, da se je tožnica iz vljudnosti umikala dvema starejšima ženskama, je ne razbremenjuje. Če na stopnišču ni bilo dovolj prostora za varno srečanje, bi se jima morala tožnica ogniti kako drugače, ne pa da je pri umikanju v levo, kjer je bila stopnica zaradi zavoja najožja, neprevidno prenesla težo na eno nogo, kot ugotavlja izpodbijana sodba.
Pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki in zato nima pravnih učinkov, sodišče tudi ni sledilo trditvam o realizaciji ustno sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnoprocesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo tožečo stranko opozorilo na nesklepčnost tožbenega zahtevka, tožnika pozvalo na popravo, določilo rok za popravo in opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tožba v roku ne bo popravljena.
splošni pogoji zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - vožnja po dirkališču (avtodromu) - osnovno kasko zavarovanje - dodatna kritja ob doplačilu
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni šlo za prosto vožnjo po avtodromu, ampak za vožnjo, kjer vozniki sproščajo željo za višjimi hitrostmi in si dajo duška na različne načine (trditve tožnice), kar pa ni nič drugega, kot da v dani situaciji preizkušajo svoje motoristične sposobnosti in zmogljivosti motorja, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Zato pojma hitrostna vožnja in preizkusna vožnja po avtodromu sovpadata, z zavarovalno pogodbo pa ta rizik ni bil zavarovan.
sodno posestno varstvo – motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok – zavrženje tožbe
Subjektivni rok za sodno posestno varstvo sicer začne teči šele takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
ZIZ člen 17, 21, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZD člen 214.
sklep o dedovanju – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vsebina sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju z dne 7. 10. 2014 je deklaratorne narave, ker ne vsebuje odločitve, s katero bi bila dolžniku naložena izpolnitev obveznosti 12.500,00 EUR upniku. Vsebuje namreč le ugotovitev, da je zapustnica v svoji oporoki dedičema določila volilo v obliki denarnega izplačila, vsakemu znesek 12.500,00 EUR, katerega mora izplačati glavni oporočni dedič.
poslovna odškodninska odgovornost – pogodbena odgovornost – odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami – zastaranje – kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodišču prve stopnje, ki je kot datum zapadlosti obveznosti štelo čas, ko je oziroma bi tožena stranka kot kolektivna organizacija ob skrbnem postopanju v pravnem prometu lahko oziroma morala prenesti na tožnika denarne koristi, ki jih je prejela od uporabnikov avtorskih del tožnika za preteklo obračunsko leto, in sicer potem, ko je opravila obračun in delitev zbranih sredstev med avtorje in nato vsakemu avtorju nakazala pripadajoči avtorski honorar.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
ZD člen 84, 84/1, 84/2, 85, 85/1, 102. ZPP člen 286b.
ugotovitev prave oporočne volje – oporočno razpolaganje – premoženje v trenutku smrti – odtujitev predmeta dediščine – odtujitev nepremičnin – kupnina – razpolaganje z naklonjeno stvarjo – preklic naklonitve stvari – razlaga oporoke – volilo – volilojemnik – pogojno podan dokazni predlog – uveljavljanje procesne kršitve
Z oporoko zapustnik razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel v trenutku smrti. Premoženje zapustnika se od sestave oporoke do njegove smrti lahko poveča, zmanjša ali spremeni. Če zapustnik po sestavi oporoke razpolaga z naklonjeno stvarjo, ima to za posledico preklic naklonitve te stvari. Vendar razpolaganje s stvarjo vpliva na razlago oporoke: oporoko je vedno potrebno razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Samo zato, ker zapustnik po sestavi oporoke odsvoji naklonjeno stvar, ne postanejo vprašljiva ostala določila oporoke, ki se nanašajo na druge naklonjene stvari ali denarna sredstva. Med pravdnima strankama so med zapuščinskim postopkom postala sporna določena dejstva, in sicer, ali je zapustnica razpolagala tudi z denarjem, ki ga v trenutku, ko je oporoko napravila, še ni imela, in ga je pridobila z odtujitvijo nepremičnine, ki jo je v oporoki naklonila tožencu. Predmet te pravde je torej, kakšna je prava volja oporočiteljice glede tega premoženja.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3, 118, KZ-1 člen 215, 235, 240. ZPP člen 243. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prepoved opravljanja dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da očitek tožene stranke tožniku v zvezi z nevnovčitvijo garancije ni utemeljen. Preuranjeno pa je zaključilo, da je tožnik storil tudi ostale kršitve, kot mu jih očita tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da naj bi tožnik predlagal nabavni službi tožene stranke, da se za projekt vzdrževanja in nadgradnje dokumentarnega sistema izvede postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave z določeno družbo; očitek v zvezi z delovanjem dokumentarnega sistema pri toženi stranki od leta 2007 dalje; da je omogočil določeni družbi protipravno korist, idr.). Sodišče je namreč preseglo svojo zmožnost poznavanja informacijskih sistemov. Ker sodišče teh znanj nima, bi moralo za razjasnitev ostalih očitkov (razen nevnovčitve bančne garancije), angažirati predlaganega izvedenca za področje informacijskih sistemov v skladu z 243. členom ZPP. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi v delu glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
delitev solastnine – vrednost solastne nepremičnine – izvedenec – dokazovanje z drugim izvedencem
Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje – pravica hoje in vožnje – domneva lastninske pravice – solastnina – pravica zahtevati delitev – način delitve – razdružitev nepremičnin – dejanska razdružitev – zemljiškoknjižna razdružitev – ustanovitev služnosti na solastni stvari – upravičenja solastnika – dedni dogovor – dobra vera – naslov za izvrševanje služnosti
Tožnica ne more zahtevati ustanovitve služnosti na solastni stvari, saj je stvarna služnost po svoji temeljni vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari.
narok – preložitev naroka – konkretiziran predlog – dokazi – pravica do sodnega varstva – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Za preložitev naroka torej goli predlog stranke ne zadošča, ampak mora stranka predlog utemeljiti z navedbo razloga, ki po njenem mnenju pomeni podlago za preložitev. Da bi razlog, na katerega se stranka sklicuje, sodišče lahko presojalo v smeri njegove upravičenosti, pa mora biti ustrezno konkretiziran in podprt tudi z razpoložljivimi dokazi.