pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na drugi polovici stanovanja – kupoprodajna pogodba – nakup stanovanja – navedba dveh pogodbenih strank – ustni dogovor o izključnem lastništvu ene od pogodbenih strank – priposestvovanje – dobra vera – ponovna dobra vera
Tožnica in njena teta sta hkrati s kupno pogodbo sklenili še dogovor, da, ne glede na samo kupno pogodbo, v kateri sta kot kupovalki navedeni obe, lastnica celotnega stanovanja postane tožnica. Ta je svojo dobro vero utemeljevala vse od sklenitve pogodbe v letu 1972, a je toženi stranki uspelo za obdobje do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojni teti v letu 1984 le-to izpodbiti. V tem letu so se zvrstile stvari, ki utemeljujejo sklep, da je bila tožnica ponovno dobroverna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073656
ZASP člen 5, 5/1, 19, 170, 170/1, 170/2. ZS člen 98, 98a. ZPP člen 7, 212.
pristojnost sodišča – predlog za izdajo začasne odredbe v avtorskopravnem sporu – dvom v obstoj materialne avtorske pravice do predelave – skazitev avtorskega dela – poseg v avtorsko delo – poseg v osebnost – razpravno načelo
Poseg v delo je treba razumeti povsem stvarno, kot spremembo dela. Skazitev dela je vrsta posega v delo, torej manjša množica znotraj večje. Do takšnega sklepa pripelje že samo besedilo 19. člena ZASP.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/3, 110/6, 110/7, 421. Sporazum socialne varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Skladno z 22. členom Sporazuma socialne varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino nosilec vsake pogodbenice po zakonodaji, ki velja zanj, ugotavlja, ali posameznik oziroma zavarovana oseba izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do določene dajatve. Za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 oziroma po slovenski zakonodaji, na podlagi dobe, ki jo je tožničin mož dopolnil v Republiki Sloveniji, je pristojen toženec ZPIZ Slovenije. Tožnica ne izpolnjuje pogojev po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
pravica do stanovanja - subvencionirana najemnina - osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja - najemna pogodba
Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev subvencije najemnine se upoštevajo osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, kakor to določa 11. odstavek 10. člena ZUPJS. To pa ne pomeni, da ni mogoče upoštevati drugačnega kroga oseb v primeru, ko podatki v najemni pogodbi ne ustrezajo dejanski situaciji. Najemna pogodba predstavlja le enega izmed dokazov pri ugotavljanju odločilnega dejstva in v primeru, ko ta ne odraža dejanske situacije, se lahko v dokaznem postopku z dokaznimi sredstvi ugotovi, ali trditve o pravno relevantnih dejstvih držijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064948
Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 15, 16. ZIZ člen 135, 135/4. ZPotK- 1 člen 27, 27/3. ZPP člen 214.
Sporno kreditno pogodbo je tožnica sklenila kot potrošnica. V tej zadevi je sodišče pristojno za odločanje na podlagi 15. in 16. člena Bruseljske uredbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075829
ZIZ člen 32, 163a, 163b, 163c, 163č. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 280, 280/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
Izvršba na podlagi notarskega zapisa – stečajni postopek nad osebnim dolžnikom – pritožba realnega dolžnika zoper sklep o ustavitvi izvršbe zoper osebnega dolžnika – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
Za presojo obveznosti zavarovalnic po pogodbi o prostovoljnem zavarovanju izgube zavarovančeve splošne delovne sposobnosti (invalidnosti) zaradi nezgode niso bistvene posamične postavke iz tabele invalidnosti, na podlagi katerih zavarovalnica ugotavlja stopnjo invalidnosti. Pomembna je trditvena podlaga tožeče stranke, da je utrpela invalidnost zaradi nezgode in odmera dela zavarovalne vsote v skladu s to oceno. Zato je pomembno, da je tožnik zahteval skupno višji zahtevek, kot ga je ugotovil izvedenec in višji denarni zahtevek v skladu z zavarovalno vsoto. Kljub temu, da je za posamično invalidnost po tabeli postavil prenizko oceno oziroma odstotek invalidnosti, drugje pa preveč, to ne pomeni, da bi bilo sodišče vezano pri odločanju na to trditveno podlago oziroma ne bi smelo prisoditi zavarovalnino, ki gre tožniku znotraj skupno ocenjene invalidnosti.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 29, 29/1-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izvajanje dokazov - pravice obrambe - zaslišanje soobtožencev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
S pritožnikom se je mogoče strinjati le v toliko, da priznanje soobtoženca ne more biti podlaga za obsodilno sodbo zoper drugega soobtoženca v primeru, ko sodišče soobtožencu, ki kaznivo dejanje zanika ali se v kazenskem postopku ne zagovarja, ne ponudi možnosti, da se z zagovorom soobtoženca, ki ga obremenjuje, seznani oz. mu ne ponudi možnosti, da zagovor soobtoženca, ki je kaznivo dejanje priznal, s postavljanjem vprašanj ovrže ali pa si svoj položaj v kazenskem postopku vsaj izboljša. Iz spisovnih podatkov izhaja spoznanje, da je sodišče prve stopnje izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravice obtožencev do obrambe in poštenega sojenja, tako, kakor to določa 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tej Konvenciji med minimalne pravice obdolženca v kazenskem postopku sodi tudi pravica, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič (tudi soobdolžencev) in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
ZJA člen 23, 24, 24/2. ZDR člen 75, 75-1. ZPOP-1 člen 8, 8/3. ZJU člen 83, 83/8.
plačilo odpravnine - prenehanje mandata - direktor agencije - agencija
Tožnica ni bila razrešena z mesta direktorice javne agencije, ampak ji je mandat prenehal na podlagi 3. odstavka 8. člena ZPOP-1A z dnem vpisa spojitve v sodni register, ko je javna agencija prenehala obstajati. Zato ne pride v poštev določba 2. odstavka 24. člena ZJA, ki za razrešitev direktorja napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev. Za primer prenehanja mandata na podlagi zakonske določbe odpravnina ni predvidena ne z zakonom ne s tožničino pogodbo o zaposlitvi, zato tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine ni utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022707
OZ člen 190, 193. ZPP člen 212. ZZZDR člen 59, 59/1.
povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev/zunajzakonskih partnerjev - delež zakoncev/zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - trditvena podlaga - obrazloženo prerekanje izvedenskega mnenja
Zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju kot izhaja iz zakonske domneve, vendar pa mora biti v tej zvezi podana ustrezna trditvena podlaga in jasno izraženo uveljavljanje večjega deleža enega partnerja od drugega.
ZDR člen 81, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6, 118. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4. ZDR-1 člen 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - kršitev delovnih obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z uporabo mobilnega telefona v prostorih tožene stranke kršil pravila hišnega reda tožene stranke. Ta kršitev pa ne utemeljuje tako hude sankcije, kot je prenehanje delovnega razmerja. Tudi če bi bile utemeljene vse kršitve iz (prvega) pisnega opozorila (da je bil določenega dne na liniji v jutranjih urah zastoj v trajanju 15 minut, ker tožnik predhodnega dne ni pospravil linije in je bilo tega dne na delovni mizi najdeno kljukasto merilo večje vrednosti, čeprav bi moralo biti shranjeno v predalu delovne mize; je zaradi nespoštovanja tehnoloških parametrov za doziranje komponent PUR na mešalni glavi tožnik povzročil defekt palete filtrov zaradi neustrezne trdote PUR; je bil na sestanku žaljiv do sodelavcev) in tudi očitek nenošenja delovne halje iz dugega pisnega opozorila, to skupaj s kršitvijo v zvezi z uporabo mobilnega telefona iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnikovo delo, zaradi česar je sodišče razvezalo pogodbo za zaposlitvi, je preuranjena. Tožnikova kršitev v zvezi z povzročitvijo škode na novi liniji ne more pomeniti izgubo zaupanja, saj tožena stranka tožnika ni tako natančno in dolgo vpeljevala v delo, kot ostala dva zaposlena na tej liniji. Tožnik je namreč takoj za tem, ko je prišlo do težav, zaprosil sodelavca za pomoč in je nato linija obratovala normalno. Tudi sestanek, na katerem naj bi bil tožnik žaljiv do sodelavcev, je bil sklican iz razloga, ker se je tožniku očitalo nekaj, kar je v zvezi z delom na novi liniji. Glede na to, da je tožnik pojasnil, da ni bil v delo dovolj dolgo uvajan in da je tudi tožena stranka štela, da mu mora zagotoviti pomoč pri vodenju linije, ne gre za okoliščino na strani delavca, ki bi kazala na izgubo zaupanja. Glede ostalih dveh očitkov, uporabe zaščitne halje in telefoniranja v času odmora, pa tudi ne gre za kršitvi, ki bi kazali na to, da tožnik ne bi vestno opravljal svojih nalog v smislu, kot se mu očita glede izgube zaupanja in nemožnosti nadaljnjega sodelovanja. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki 15 let, zato so očitki, ki jih tožena stranka navaja tožniku, minorni in niso v ničemer povzročili niti potencialne nevarnosti za nastanek kakršnekoli škode. Ker sodišče prve stopnje v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in s tega vidika ni presodilo, ali je tožnikovo ravnanje, predvsem v zvezi z delom na novi liniji, lahko razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbama ugodilo, razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začetek postopka zaradi insolventnosti – pravdni stroški – stečajni postopek – ugotovitev terjatve
Ker so toženkini pravdni stroški nastali do trenutka začetka stečajnega postopka nad tožnico, slednja upravičeno zatrjuje, da pride (v pravdnem postopku) v poštev zgolj ugotovitev terjatve iz tega naslova (glej četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP) in ne dajatveni izrek (oziroma njihova naložitev pravdni stranki, ki je v stečaju, v plačilo).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.